Kazalo
25 odnosi: Beloruščina, Bohemistika, Hrvaščina, Jezikoslovec, Josef Dobrovský, Književnost, Kroatistika, Kultura, Lužiščina, Makedonščina, Poljščina, Polonistika, Ruščina, Rusinščina, Rusistika, Slovaščina, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovenistika, Srbščina, Srbohrvaščina, Stara cerkvena slovanščina, Ukrajinščina, Veda, Znanost.
- Etnografija
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Slavistika in Beloruščina
Bohemistika
Josef Dobrovský – posmrtni portret (Jan Vilímek, 1884) Bohemistika je veda, ki se ukvarja s češkim jezikom in književnostjo.
Poglej Slavistika in Bohemistika
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Slavistika in Hrvaščina
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Slavistika in Jezikoslovec
Josef Dobrovský
Josef Dobrovský, češki bogoslovec, jezikoslovec in slavist, utemeljitelj slavistike, * 17. avgust 1753, Gyarmaty, Madžarska, † 6. januar 1829, Brno, Češka.
Poglej Slavistika in Josef Dobrovský
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Slavistika in Književnost
Kroatistika
Baščanska plošča, darovnica, napisana v glagolici v hrvaščini. Kroatistika (hrvaški študiji, hrvatistika) je interdisciplinarna veda, ki v ožjem jedrnem smislu proučuje hrvaški jezik in književnost (kot posebno področje slavistike), v širšem pa vključuje študij hrvaške kulture v njeni sodobni prisotnosti in zgodovinskem obsegu.
Poglej Slavistika in Kroatistika
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Slavistika in Kultura
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Slavistika in Lužiščina
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Slavistika in Makedonščina
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Slavistika in Poljščina
Polonistika
Polonistika je veda o poljskem jeziku in književnosti.
Poglej Slavistika in Polonistika
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Slavistika in Ruščina
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Slavistika in Rusinščina
Rusistika
Rusístika je kompleks znanstvenih ved o ruščini, ruski književnosti, ruski kulturi, ruskem narodu, ruski zgodovini.
Poglej Slavistika in Rusistika
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Slavistika in Slovaščina
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Slavistika in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Slavistika in Slovenščina
Slovenistika
Slovenístika je znanstvena veda, ki preučuje slovenščino kot jezik in slovstvo (slovensko književnost v najširšem pomenu).
Poglej Slavistika in Slovenistika
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Slavistika in Srbščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Slavistika in Srbohrvaščina
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Slavistika in Stara cerkvena slovanščina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Slavistika in Ukrajinščina
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Slavistika in Veda
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Slavistika in Znanost
Glej tudi
Etnografija
Prav tako znan kot Slavist, Slavistka.