Kazalo
25 odnosi: Avstralija, Barok, Bartol Kašić, Cirilica, Dialektologija, Faust Vrančić, Filologija, Glagolica, Hrvaščina, Hrvaška književnost, Ivan Lučić, Journal of Croatian Studies, Kajkavščina, Latinščina, Latinica, Onomastika, Pavol Jozef Šafárik, Poljska, Revija, Slavistika, Univerza v Mostarju, Veda, Združene države Amerike, Znanstvena revija, 16. stoletje.
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Kroatistika in Avstralija
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Kroatistika in Barok
Bartol Kašić
Bartol Kašić, tudi Bartul Kašić, Bartholomaeus Cassius, Bartolomeo Cassio, včasih podpisan kot Bogdančić ali Pažanin, hrvaški pisec, jezikoslovec in jezuit, *15. avgust 1575, Pag, Beneška republika, †28. december 1650, Rim, Papeška država.
Poglej Kroatistika in Bartol Kašić
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Kroatistika in Cirilica
Dialektologija
Dialektologíja ali narečjeslóvje je panoga jezikoslovja, ki preučuje narečja (dialekte), tj.
Poglej Kroatistika in Dialektologija
Faust Vrančić
Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.
Poglej Kroatistika in Faust Vrančić
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Kroatistika in Filologija
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Kroatistika in Glagolica
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Kroatistika in Hrvaščina
Hrvaška književnost
Vinodolski statut (1288) Hrvaška literatura se nanaša na literarna dela, pripisana srednjeveški in moderni kulturi Hrvatov, Hrvaške in hrvaškega jezika.
Poglej Kroatistika in Hrvaška književnost
Ivan Lučić
Ivan Lučić (nekje i Lucić, Lucius, Lucich oz Lucio), hrvaški zgodovinar in kartograf, * 1604, Trogir, Hrvaška − † 11. januar 1679, Rim, Italija.
Poglej Kroatistika in Ivan Lučić
Journal of Croatian Studies
Journal of Croatian Studies je recenzirani znanstveni letopis Hrvaške akademije Amerike, ki izhaja od leta 1960.
Poglej Kroatistika in Journal of Croatian Studies
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Kroatistika in Kajkavščina
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kroatistika in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Kroatistika in Latinica
Onomastika
Onomástika (tudi onomatologíja, imenoslóvje; grško ounouma - ime) je jezikoslovna znanstvena veda (disciplina), ki obravnava osebna imena, priimke, vzdevke, hišna imena.
Poglej Kroatistika in Onomastika
Pavol Jozef Šafárik
Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.
Poglej Kroatistika in Pavol Jozef Šafárik
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Kroatistika in Poljska
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Poglej Kroatistika in Revija
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Kroatistika in Slavistika
Univerza v Mostarju
Univerza v Mostarju (izvirno hrvaško Sveučilište u Mostaru; latinsko Universitas Studiorum Mostariensis) je javna univerza v Bosni in Hercegovini, ki pa je hkrati edina, ki izvaja predavanja v hrvaščini.
Poglej Kroatistika in Univerza v Mostarju
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Kroatistika in Veda
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Kroatistika in Združene države Amerike
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Kroatistika in Znanstvena revija
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Kroatistika in 16. stoletje