Kazalo
30 odnosi: Anton Vrančić, Šibenik, Benetke, Cerkveni red, Diplomat, Dvor, Filozofija, Hrvaščina, Hrvati, Inženir, Italijanščina, Izumitelj, Jezikoslovec, Knjiga, Latinščina, Madžarščina, Madžarska, Nemščina, Padova, Polihistor, Praga, Rim, Transilvanija, 1551, 1594, 1595, 1605, 1616, 1617, 20. januar.
- Diplomiranci Univerze v Padovi
- Hrvaški filozofi
- Hrvaški inženirji
- Hrvaški izumitelji
- Hrvaški jezikoslovci
- Hrvaški znanstveniki
- Italijanski leksikografi
- Rojeni leta 1551
- Umrli leta 1617
- Znanstveniki Beneške republike
Anton Vrančić
Anton (Antun) Vrančić (madžarsko Verancsics Antal), hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal, zgodovinar in kraljevski namestnik, * 29. maj 1504, Šibenik, † 15. junij 1573.
Poglej Faust Vrančić in Anton Vrančić
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Faust Vrančić in Šibenik
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Faust Vrančić in Benetke
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Poglej Faust Vrančić in Cerkveni red
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej Faust Vrančić in Diplomat
Dvor
Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.
Poglej Faust Vrančić in Dvor
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Faust Vrančić in Filozofija
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Faust Vrančić in Hrvaščina
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Faust Vrančić in Hrvati
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Faust Vrančić in Inženir
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Faust Vrančić in Italijanščina
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Poglej Faust Vrančić in Izumitelj
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Faust Vrančić in Jezikoslovec
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Faust Vrančić in Knjiga
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Faust Vrančić in Latinščina
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Faust Vrančić in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Faust Vrančić in Madžarska
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Faust Vrančić in Nemščina
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Faust Vrančić in Padova
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Faust Vrančić in Polihistor
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Faust Vrančić in Praga
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Faust Vrančić in Rim
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Faust Vrančić in Transilvanija
1551
1551 (MDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Faust Vrančić in 1551
1594
1594 (MDXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Faust Vrančić in 1594
1595
1595 (MDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Faust Vrančić in 1595
1605
1605 (MDCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Faust Vrančić in 1605
1616
1616 (MDCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Faust Vrančić in 1616
1617
1617 (MDCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Faust Vrančić in 1617
20. januar
20.
Poglej Faust Vrančić in 20. januar