Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ivan Lučić

Index Ivan Lučić

Ivan Lučić (nekje i Lucić, Lucius, Lucich oz Lucio), hrvaški zgodovinar in kartograf, * 1604, Trogir, Hrvaška − † 11. januar 1679, Rim, Italija.

Kazalo

  1. 38 odnosi: Amsterdam, Arhiv, Atlas, Benetke, Civilno pravo, Dalmacija, Epigrafika, Filozofija, Hagiografija, Hrvaška, Hrvati, Humanistika, Ilirik, Italija, Izobraževanje, Kanonsko pravo, Kartograf, Književnost, Knjižnica, Matematika, Mozaik, Osnovna šola, Patricij, Politične znanosti, Rim, Rodoslovje, Split, Spomenik, Trogir, Univerza v Padovi, Zemljevid, Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura, Zgodovina, Zgodovina Hrvaške, Zgodovinar, 11. januar, 1604, 1679.

Amsterdam

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.

Poglej Ivan Lučić in Amsterdam

Arhiv

Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.

Poglej Ivan Lučić in Arhiv

Atlas

Atlas je lahko.

Poglej Ivan Lučić in Atlas

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Ivan Lučić in Benetke

Civilno pravo

Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki.

Poglej Ivan Lučić in Civilno pravo

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Ivan Lučić in Dalmacija

Epigrafika

Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...

Poglej Ivan Lučić in Epigrafika

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Ivan Lučić in Filozofija

Hagiografija

Hagiografija (iz grščine.

Poglej Ivan Lučić in Hagiografija

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Ivan Lučić in Hrvaška

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Ivan Lučić in Hrvati

Humanistika

Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.

Poglej Ivan Lučić in Humanistika

Ilirik

Ilirik je lahko.

Poglej Ivan Lučić in Ilirik

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Ivan Lučić in Italija

Izobraževanje

Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.

Poglej Ivan Lučić in Izobraževanje

Kanonsko pravo

''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.

Poglej Ivan Lučić in Kanonsko pravo

Kartograf

Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.

Poglej Ivan Lučić in Kartograf

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Ivan Lučić in Književnost

Knjižnica

Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.

Poglej Ivan Lučić in Knjižnica

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Ivan Lučić in Matematika

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Ivan Lučić in Mozaik

Osnovna šola

Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.

Poglej Ivan Lučić in Osnovna šola

Patricij

Patriciji so lahko.

Poglej Ivan Lučić in Patricij

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Poglej Ivan Lučić in Politične znanosti

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Ivan Lučić in Rim

Rodoslovje

Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.

Poglej Ivan Lučić in Rodoslovje

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Ivan Lučić in Split

Spomenik

''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v Buenos Airesu v Argentini. Primer spomenika: Tadž Mahal, Agra, Indija Spomenik ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije.

Poglej Ivan Lučić in Spomenik

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Ivan Lučić in Trogir

Univerza v Padovi

Univerza v Padovi (uradni italijanski naziv Università degli Studi di Padova, kratica UNIPD) je univerza s sedežem v Padovi, ki je bila ustanovljena leta 1222 in je tako ena najstarejših univerz v Evropi ter druga najstarejša v Italiji.

Poglej Ivan Lučić in Univerza v Padovi

Zemljevid

Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.

Poglej Ivan Lučić in Zemljevid

Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura

Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura ali paleokrščanska umetnost je umetnost, ki so jo kristjani ali pod krščanskim pokroviteljstvom proizvedli od najzgodnejšega obdobja krščanstva do, odvisno od uporabljene opredelitve, nekje med letoma 260 in 525.

Poglej Ivan Lučić in Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Ivan Lučić in Zgodovina

Zgodovina Hrvaške

Reliefni zemljevid današnje Hrvaške Območje sodobne Hrvaške je obsegalo dve rimski provinci, Panonijo in Dalmacijo. Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5.

Poglej Ivan Lučić in Zgodovina Hrvaške

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Poglej Ivan Lučić in Zgodovinar

11. januar

11.

Poglej Ivan Lučić in 11. januar

1604

1604 (MDCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Ivan Lučić in 1604

1679

1679 (MDCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Ivan Lučić in 1679