Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Polonistika

Index Polonistika

Polonistika je veda o poljskem jeziku in književnosti.

Kazalo

  1. 60 odnosi: Adam Mickiewicz, Anton Slodnjak, Docent, Dunaj, Eliza Orzeszkowa, Emil Korytko, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Mariboru, Fran Ramovš, Franc Miklošič, France Koblar, France Stele, Gradec, Habsburška monarhija, Humanistika, Ivan Prijatelj, Jernej Kopitar, Joža Glonar, Katedra, Krajnska čbelica, Krakov, Ljubljana, Lvov, Martin Kuralt, Martina Orožen, Matija Čop, Poljščina, Poljska, Poljska književnost, Razsvetljenstvo, Renesansa, Romantika, Rozka Štefan, Rudolf Molè, Slavistika, Slavistika in slovenistika na Poljskem, Slovaščina, Slovanski jeziki, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Stanko Bunc, Tine Debeljak, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Uroš Kraigher, Varšava, 1822, 1827, 1835, 1844, 19. stoletje, ... Razširi indeks (10 več) »

  2. Poljščina

Adam Mickiewicz

Adam Bernard Mickiewicz, poljski romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, * 24. december 1798, Zaosie, Nowogródek, † 26. november 1855, Konstantinopel.

Poglej Polonistika in Adam Mickiewicz

Anton Slodnjak

Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj, prešernoslovec, akademik * 13. junij 1899, Bodkovci, † 13. marec 1983, Ljubljana.

Poglej Polonistika in Anton Slodnjak

Docent

Docènt oz.

Poglej Polonistika in Docent

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Polonistika in Dunaj

Eliza Orzeszkowa

Eliza Orzeszkowa, poljska pisateljica, esejistka, publicistka, * 6. junij 1841, Milkowszczyna, † 18. maj 1910, Grodno.

Poglej Polonistika in Eliza Orzeszkowa

Emil Korytko

Emil Antoni Korytko, poljski etnograf, * 7. september 1813, Lvov, danes Ukrajina, † 31. januar 1839, Ljubljana.

Poglej Polonistika in Emil Korytko

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.

Poglej Polonistika in Filozofska fakulteta v Ljubljani

Filozofska fakulteta v Mariboru

Filozofska fakulteta v Mariboru (kratica FF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru.

Poglej Polonistika in Filozofska fakulteta v Mariboru

Fran Ramovš

Fran Ramovš, slovenski jezikoslovec, narečjeslovec in imenoslovec, * 14. september 1890, Ljubljana, † 16. september 1952, Ljubljana.

Poglej Polonistika in Fran Ramovš

Franc Miklošič

Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).

Poglej Polonistika in Franc Miklošič

France Koblar

France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.

Poglej Polonistika in France Koblar

France Stele

France Stele je ime več znanih ljudi.

Poglej Polonistika in France Stele

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Polonistika in Gradec

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Polonistika in Habsburška monarhija

Humanistika

Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.

Poglej Polonistika in Humanistika

Ivan Prijatelj

Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.

Poglej Polonistika in Ivan Prijatelj

Jernej Kopitar

link.

Poglej Polonistika in Jernej Kopitar

Joža Glonar

Joža Glonar, slovenski literarni zgodovinar, knjižničar, prevajalec in jezikoslovec, * 10. april 1885, Zg. Korena pri Mariboru, † 1. november 1946, Ljubljana.

Poglej Polonistika in Joža Glonar

Katedra

Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.

Poglej Polonistika in Katedra

Krajnska čbelica

Krajnska čbelica je bil drugi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom.

Poglej Polonistika in Krajnska čbelica

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Poglej Polonistika in Krakov

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Polonistika in Ljubljana

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Poglej Polonistika in Lvov

Martin Kuralt

Martin Kuralt, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, knjižničar, filozof, publicist, * 21. oktober 1757, Žabnica, † 31. december 1845, Mirov, Češka.

Poglej Polonistika in Martin Kuralt

Martina Orožen

Martina Orožen, slovenska jezikoslovka, * 12. oktober 1931, Turje nad Hrastnikom.

Poglej Polonistika in Martina Orožen

Matija Čop

Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.

Poglej Polonistika in Matija Čop

Poljščina

Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Polonistika in Poljščina

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Polonistika in Poljska

Poljska književnost

Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.

Poglej Polonistika in Poljska književnost

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Poglej Polonistika in Razsvetljenstvo

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Polonistika in Renesansa

Romantika

C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.

Poglej Polonistika in Romantika

Rozka Štefan

Rozka Štefan slovenska jezikoslovka in prevajalka, * 26. avgust 1913, Ljubljana, † 18. januar 2011.

Poglej Polonistika in Rozka Štefan

Rudolf Molè

Rudolf Molè, slovenski slavist in prevajalec, * 1883, † 1969.

Poglej Polonistika in Rudolf Molè

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Poglej Polonistika in Slavistika

Slavistika in slovenistika na Poljskem

Slavistika in slovenistika na Poljskem se poučujeta na Univerzah v Bielski Biali, Krakovu, Gdansku, Varšavi, Lodžu in Katovicah.

Poglej Polonistika in Slavistika in slovenistika na Poljskem

Slovaščina

Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.

Poglej Polonistika in Slovaščina

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Polonistika in Slovanski jeziki

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.

Poglej Polonistika in Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Stanko Bunc

Stanko Bunc, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar, leksikograf, pesnik, publicist, knjižničar in prešernoslovec, * 30. oktober 1907, Kobdilj, † 5. november 1969, Kranj.

Poglej Polonistika in Stanko Bunc

Tine Debeljak

Tine (Valentin) Debeljak, slovenski literarni kritik, prevajalec, urednik in pesnik, * 27. april 1903, Škofja Loka, † 20. januar, 1989, Buenos Aires.

Poglej Polonistika in Tine Debeljak

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Poglej Polonistika in Univerza v Ljubljani

Univerza v Mariboru

Univêrza v Máriboru je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji.

Poglej Polonistika in Univerza v Mariboru

Uroš Kraigher

Uroš Kraigher, slovenski publicist, prevajalec in urednik, * 21. junij 1909, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, † 31. marec 1984, Ljubljana.

Poglej Polonistika in Uroš Kraigher

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Poglej Polonistika in Varšava

1822

1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Polonistika in 1822

1827

1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Polonistika in 1827

1835

1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Polonistika in 1835

1844

1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Polonistika in 1844

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Poglej Polonistika in 19. stoletje

1904

1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Polonistika in 1904

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Polonistika in 1910

1939

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Polonistika in 1939

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Polonistika in 1947

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Polonistika in 1962

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Polonistika in 1969

1977

1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Polonistika in 1977

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Polonistika in 2004

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Polonistika in 2005

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Poglej Polonistika in 2008

Glej tudi

Poljščina

, 1904, 1910, 1939, 1947, 1962, 1969, 1977, 2004, 2005, 2008.