Kazalo
26 odnosi: Blatenski Kostel, Blatno jezero, Karlman Bavarski, Kocelj, Ludvik Nemški, Malamir, Mojmir I. Moravski, Nitra, Panonska marka, Pécs, Prvo bolgarsko cesarstvo, Ptuj, Raba, Ratbod, Ratimir (panonski knez), Salzburg, Slovaška, Spodnja Panonija (frankovska dežela), Srem, Vazal, Velikomoravska, Vzhodnofrankovska država, Zala, Zalavár, 800, 861.
- Rojeni v 800. letih
- Umrli leta 861
- Češki plemiči
Blatenski Kostel
Blatenski Kostel (tudi Blatograd; madž. Keszthely, hrvaško Monoštor) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Keszthely–Hévízi, županijo Zala.
Poglej Pribina in Blatenski Kostel
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Pribina in Blatno jezero
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Poglej Pribina in Karlman Bavarski
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Pribina in Kocelj
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Pribina in Ludvik Nemški
Malamir
Malamir (bolgarsko Маламир, Malamir) je bil bolgarski kan, ke je vladal od leta 831 do 836, * ni znano, † 836.
Poglej Pribina in Malamir
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Poglej Pribina in Mojmir I. Moravski
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Poglej Pribina in Nitra
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Pribina in Panonska marka
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Pribina in Pécs
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Pribina in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Pribina in Ptuj
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Pribina in Raba
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Pribina in Ratbod
Ratimir (panonski knez)
Ratimir (popačeno tudi kot Ratimar) je bil v letih 829-838 slovanski knez v posavskem delu Spodnje Panonije.
Poglej Pribina in Ratimir (panonski knez)
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Pribina in Salzburg
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Pribina in Slovaška
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Poglej Pribina in Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Pribina in Srem
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Pribina in Vazal
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Pribina in Velikomoravska
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Pribina in Vzhodnofrankovska država
Zala
Reka Zala Zala je 139 km dolga zahodnomadžarska reka.
Poglej Pribina in Zala
Zalavár
Zalavár je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Keszthely–Hévízi Županije Zala.
Poglej Pribina in Zalavár
800
800 (DCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pribina in 800
861
861 (DCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pribina in 861