Kazalo
54 odnosi: Alpe, Arnulf Koroški, Blatno jezero, Bolgari, Bosna in Hercegovina, Braslav (panonski knez), Donava, Dunaj, Fevdalizem, Franki, Gornja Panonija (rimska provinca), Hrvaška, Kadolah, Karantanija, Karel Veliki, Karlman, Karniola, Karolingi, Kocelj, Ljudevit Posavski, Madžari, Madžarska, Pribina, Raba, Ratbod, Ratimir (panonski knez), Regnum Carantanum, Sava, Sisek, Slavonija, Slovaška, Slovani, Slovenija, Spodnja Panonija (država), Spodnja Panonija (rimska provinca), Velikomoravska, Vojnomir Slovan, 795, 803, 827, 833, 839, 840, 847, 869, 872, 873, 874, 876, 882, ... Razširi indeks (4 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Alpe
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Arnulf Koroški
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Blatno jezero
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Bolgari
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Bosna in Hercegovina
Braslav (panonski knez)
Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Braslav (panonski knez)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Dunaj
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Fevdalizem
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Franki
Gornja Panonija (rimska provinca)
Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Gornja Panonija (rimska provinca)
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Hrvaška
Kadolah
Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Kadolah
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Karel Veliki
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Karlman
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Karniola
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Karolingi
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Kocelj
Ljudevit Posavski
Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Ljudevit Posavski
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Madžarska
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Pribina
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Raba
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Ratbod
Ratimir (panonski knez)
Ratimir (popačeno tudi kot Ratimar) je bil v letih 829-838 slovanski knez v posavskem delu Spodnje Panonije.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Ratimir (panonski knez)
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Regnum Carantanum
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Sava
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Sisek
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Slavonija
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Slovaška
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Slovani
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Slovenija
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Spodnja Panonija (država)
Spodnja Panonija (rimska provinca)
Spodnja Panonija (latinsko: Pannonia Inferior), provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 103.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Spodnja Panonija (rimska provinca)
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Velikomoravska
Vojnomir Slovan
Vojnomir Slovan (v izvirniku Wonomyro Sclavo, Uuonomyro Sclavo oziroma Uuonomiro Sclavo) je bil slovanski vojskovodja, ki je v času vojne proti Avarom v letu 795 zavzemal eno od vodilnih mest v frankovski vojski.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in Vojnomir Slovan
795
795 (DCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 795
803
803 (DCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 803
827
827 (DCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 827
833
833 (DCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 833
839
839 (DCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 839
840
840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 840
847
847 (DCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 847
869
869 (DCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 869
872
872 (DCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 872
873
873 (DCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 873
874
874 (DCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 874
876
876 (DCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 876
882
882 (DCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 882
884
884 (DCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 884
896
896 (DCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 896
899
899 (DCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 899
900
900 (CM) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Spodnja Panonija (frankovska dežela) in 900