Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Alod, Arnulf Koroški, Avari, Bavarska, Bizantinsko cesarstvo, Blatno jezero, Donava, Drava, Fevd, Franki, Germanski jeziki, Karantanija, Knez, Kocelj, Krščanstvo, Ludvik Nemški, Mejni grof, Mojmir, Mura, Nadškofija Salzburg, Nitra, Panonska marka, Panonska nižina, Papež Janez VIII., Peter Štih, Prefekt, Pribina, Prvo bolgarsko cesarstvo, Raba, Ratbod, Regnum Carantanum, Slovani, Slovanski jeziki, Slovenci, Srednji vek, Sveta Ciril in Metod, Vazal, Velikomoravska, Zakon sudni ljudem, Zakonik.
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Alod · Poglej več »
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Arnulf Koroški · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Avari · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Bavarska · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Blatno jezero · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Donava · Poglej več »
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Drava · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Fevd · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Franki · Poglej več »
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Germanski jeziki · Poglej več »
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Karantanija · Poglej več »
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Knez · Poglej več »
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Kocelj · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Krščanstvo · Poglej več »
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Ludvik Nemški · Poglej več »
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Mejni grof · Poglej več »
Mojmir
Mojmir je moško osebno ime.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Mojmir · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Mura · Poglej več »
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Nadškofija Salzburg · Poglej več »
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Nitra · Poglej več »
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Panonska marka · Poglej več »
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Panonska nižina · Poglej več »
Papež Janez VIII.
Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Papež Janez VIII. · Poglej več »
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Peter Štih · Poglej več »
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Prefekt · Poglej več »
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Pribina · Poglej več »
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Raba · Poglej več »
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Ratbod · Poglej več »
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9. stoletja)Grafenauer Bogo (2000).
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Regnum Carantanum · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Slovani · Poglej več »
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Slovanski jeziki · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Slovenci · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Srednji vek · Poglej več »
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Sveta Ciril in Metod · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Vazal · Poglej več »
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Velikomoravska · Poglej več »
Zakon sudni ljudem
Zakon sudni ljudem (slovensko Zakon za sojenje ljudem ali Sodno pravo za ljudstvo) je najstarejše ohranjeno slovansko pravno besedilo.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Zakon sudni ljudem · Poglej več »
Zakonik
Zakonik je zbirka zakonov, ki ureja pravno panogo, tudi obsežen zakon, ki kompleksno ureja pravno panogo.
Novo!!: Spodnja Panonija (država) in Zakonik · Poglej več »
Preusmerja sem:
Blatenska kneževina, Spodnjepanonska kneževina.
