Kazalo
39 odnosi: Alod, Arnulf Koroški, Bavarska, Bizantinsko cesarstvo, Blatno jezero, Donava, Drava, Fevd, Franki, Germanski jeziki, Karantanija, Knez, Kocelj, Krščanstvo, Ludvik Nemški, Mejni grof, Mojmir, Mura, Nadškofija Salzburg, Nitra, Panonska marka, Panonska nižina, Papež Janez VIII., Peter Štih, Prefekt, Pribina, Prvo bolgarsko cesarstvo, Raba, Ratbod, Regnum Carantanum, Slovani, Slovanski jeziki, Slovenci, Srednji vek, Sveta Ciril in Metod, Vazal, Velikomoravska, Zakon sudni ljudem, Zakonik.
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Alod
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Arnulf Koroški
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Spodnja Panonija (država) in Bavarska
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Bizantinsko cesarstvo
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Blatno jezero
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Donava
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Drava
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Fevd
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Franki
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Germanski jeziki
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Karantanija
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Knez
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Kocelj
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Krščanstvo
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Ludvik Nemški
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Mejni grof
Mojmir
Mojmir je moško osebno ime.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Mojmir
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Mura
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Spodnja Panonija (država) in Nadškofija Salzburg
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Nitra
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Panonska marka
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Panonska nižina
Papež Janez VIII.
Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Spodnja Panonija (država) in Papež Janez VIII.
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Peter Štih
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Prefekt
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Pribina
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Prvo bolgarsko cesarstvo
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Raba
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Ratbod
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Regnum Carantanum
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Spodnja Panonija (država) in Slovani
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Slovanski jeziki
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Spodnja Panonija (država) in Slovenci
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Srednji vek
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Sveta Ciril in Metod
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Vazal
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Velikomoravska
Zakon sudni ljudem
Zakon sudni ljudem (slovensko Zakon za sojenje ljudem ali Sodno pravo za ljudstvo) je najstarejše ohranjeno slovansko pravno besedilo.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Zakon sudni ljudem
Zakonik
Zakonik je zbirka zakonov, ki ureja pravno panogo, tudi obsežen zakon, ki kompleksno ureja pravno panogo.
Poglej Spodnja Panonija (država) in Zakonik
Prav tako znan kot Blatenska kneževina, Spodnjepanonska kneževina.