Kazalo
39 odnosi: Arnulf Koroški, Avstrija, Bitka pri Bratislavi, Blatno jezero, Donava, Drava, Franki, Karantanija, Karel Veliki, Karlman Bavarski, Karolinško cesarstvo, Krum, Latinščina, Liutpold Bavarski, Ljudevit Posavski, Ludvik Nemški, Ludvik Pobožni, Madžarska, Mejna grofija Avstrija, Mojmir I. Moravski, Panonija (rimska provinca), Pribina, Raba, Rastislav Moravski, Ratbod, Sava, Sisek, Slavonija, Slovani, Slovenščina, Sombotel, Svetopolk I. Moravski, Tisa, Velikomoravska, Verdunska pogodba, Vojvodina, Srbija, Vzhodnofrankovska država, Zalavár, Zgornja Avstrija.
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Panonska marka in Arnulf Koroški
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Panonska marka in Avstrija
Bitka pri Bratislavi
Bitka pri Bratislavi je ime dveh bitk.
Poglej Panonska marka in Bitka pri Bratislavi
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Panonska marka in Blatno jezero
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Panonska marka in Donava
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Panonska marka in Drava
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Panonska marka in Franki
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Panonska marka in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Panonska marka in Karel Veliki
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Poglej Panonska marka in Karlman Bavarski
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Panonska marka in Karolinško cesarstvo
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Panonska marka in Krum
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Panonska marka in Latinščina
Liutpold Bavarski
Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).
Poglej Panonska marka in Liutpold Bavarski
Ljudevit Posavski
Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.
Poglej Panonska marka in Ljudevit Posavski
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Panonska marka in Ludvik Nemški
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Panonska marka in Ludvik Pobožni
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Panonska marka in Madžarska
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Panonska marka in Mejna grofija Avstrija
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Poglej Panonska marka in Mojmir I. Moravski
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Panonska marka in Panonija (rimska provinca)
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Panonska marka in Pribina
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Panonska marka in Raba
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Panonska marka in Rastislav Moravski
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Panonska marka in Ratbod
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Panonska marka in Sava
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Panonska marka in Sisek
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Panonska marka in Slavonija
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Panonska marka in Slovani
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Panonska marka in Slovenščina
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Panonska marka in Sombotel
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Panonska marka in Svetopolk I. Moravski
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Panonska marka in Tisa
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Panonska marka in Velikomoravska
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Panonska marka in Verdunska pogodba
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Poglej Panonska marka in Vojvodina, Srbija
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Panonska marka in Vzhodnofrankovska država
Zalavár
Zalavár je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Keszthely–Hévízi Županije Zala.
Poglej Panonska marka in Zalavár
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Panonska marka in Zgornja Avstrija
Prav tako znan kot Vzhodna marka.