Kazalo
50 odnosi: Aachen, Akvitanija, Al Andaluz, Alemanija, Arabci, Barcelona, Benevento (pokrajina), Bernard Langobardski, Bertrada Laonska, Bizantinsko cesarstvo, Bretanja, Burgundija, Danska, Frankovsko cesarstvo, Hildegarda, Hraban Maver, Iberski polotok, Italsko kraljestvo, Karel Martel, Karel Mlajši, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karolingi, Krščanstvo, Ljudevit Posavski, Lotar I. Karolinški, Lužiški Srbi, Ludvik Nemški, Papež, Papež Štefan IV., Papež Pashal I., Pipin Grbasti, Pipin Herstalski, Pipin I. Akvitanski, Pipin Mali, Poitiers, Reims, Retija, Spodnja Panonija (frankovska dežela), Sveto rimsko cesarstvo, Verdunska pogodba, 11. september, 13. september, 20. junij, 5. oktober, 778, 813, 816, 826, 840.
- Karolingi
- Rojeni leta 778
- Umrli leta 840
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ludvik Pobožni in Aachen
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Ludvik Pobožni in Akvitanija
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Ludvik Pobožni in Al Andaluz
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Ludvik Pobožni in Alemanija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Ludvik Pobožni in Arabci
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Ludvik Pobožni in Barcelona
Benevento (pokrajina)
Pokrajina Benevento (v italijanskem izvirniku Provincia di Benevento) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Ludvik Pobožni in Benevento (pokrajina)
Bernard Langobardski
Bernard, kralj Italije (Rex Langobardorum, 810-817), * 797, Vermandois (Normandija), † 17. april 818, Milano.
Poglej Ludvik Pobožni in Bernard Langobardski
Bertrada Laonska
Bertrada ali Berta Laonska, znana tudi kot Bertrada Mlajša ali Berta s širokimi stopali (iz latinskega Regina pede aucae – kraljica z gosjimi stopali) je bila od leta 751 do 768 frankovska kraljica, * med 710 in 727, † 12. julij 783.
Poglej Ludvik Pobožni in Bertrada Laonska
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ludvik Pobožni in Bizantinsko cesarstvo
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Ludvik Pobožni in Bretanja
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Ludvik Pobožni in Burgundija
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Ludvik Pobožni in Danska
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Ludvik Pobožni in Frankovsko cesarstvo
Hildegarda
Hildegarda je žensko osebno ime.
Poglej Ludvik Pobožni in Hildegarda
Hraban Maver
Hraban Maver (tudi Raban, Rabanus Maurus), nemški filozof, teolog, pesnik, enciklopedist in katoliški diakon, * pribl.
Poglej Ludvik Pobožni in Hraban Maver
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Ludvik Pobožni in Iberski polotok
Italsko kraljestvo
Italsko kraljestvo lahko pomeni.
Poglej Ludvik Pobožni in Italsko kraljestvo
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Ludvik Pobožni in Karel Martel
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Poglej Ludvik Pobožni in Karel Mlajši
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Ludvik Pobožni in Karel Plešasti
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Ludvik Pobožni in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Ludvik Pobožni in Karolingi
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Ludvik Pobožni in Krščanstvo
Ljudevit Posavski
Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.
Poglej Ludvik Pobožni in Ljudevit Posavski
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Ludvik Pobožni in Lotar I. Karolinški
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Ludvik Pobožni in Lužiški Srbi
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Ludvik Pobožni in Ludvik Nemški
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Ludvik Pobožni in Papež
Papež Štefan IV.
Štefan IV., imenovan tudi Štefan V., papež, * okrog 770 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo), † 24. januar 817 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ludvik Pobožni in Papež Štefan IV.
Papež Pashal I.
Pashal I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 775 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 11. februar 824 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ludvik Pobožni in Papež Pashal I.
Pipin Grbasti
Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.
Poglej Ludvik Pobožni in Pipin Grbasti
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Poglej Ludvik Pobožni in Pipin Herstalski
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Poglej Ludvik Pobožni in Pipin I. Akvitanski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Ludvik Pobožni in Pipin Mali
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Ludvik Pobožni in Poitiers
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Ludvik Pobožni in Reims
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Ludvik Pobožni in Retija
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Poglej Ludvik Pobožni in Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ludvik Pobožni in Sveto rimsko cesarstvo
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Ludvik Pobožni in Verdunska pogodba
11. september
11.
Poglej Ludvik Pobožni in 11. september
13. september
13.
Poglej Ludvik Pobožni in 13. september
20. junij
20.
Poglej Ludvik Pobožni in 20. junij
5. oktober
5.
Poglej Ludvik Pobožni in 5. oktober
778
778 (DCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik Pobožni in 778
813
813 (DCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik Pobožni in 813
816
816 (DCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik Pobožni in 816
826
826 (DCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik Pobožni in 826
840
840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik Pobožni in 840