Odpri v Google MapsKazalo
86 odnosi: Absolutizem, Avranches, Avtarkija, Biskajski zaliv, Brest, Francija, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Bretonščina, Bruto domači proizvod, Bruz, Côtes-d'Armor, Cesson-Sévigné, Concarneau, Cornwall, Devon, Diabaz, Dioklecijan, Douarnenez, Filip II. Španski, Filip II. Francoski, Finistère, Fougères, François Mitterrand, Franc I. Francoski, Francija, Francoščina, Francoska revolucija, Francoska Tretja republika, Francoske regije, Francoski departma, Gaj Julij Cezar, Glavno mesto, Habitat, Henrik IV. Francoski, Hugenoti, Ille-et-Vilaine, Jean-Baptiste Colbert, Kamnolom, Karel Plešasti, Karibi, Karolinško cesarstvo, Kelti, Konstantin I. Veliki, Kornijščina, Kremen, Lanester, Lannion, Le Mans, Ledena doba, Loire (regija), Loire-Atlantique, ... Razširi indeks (36 več) »
- Regije Francije
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Bretanja in Absolutizem
Avranches
Avranches je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Manche.
Poglej Bretanja in Avranches
Avtarkija
Avtarkija je popolna samooskrba v državi.
Poglej Bretanja in Avtarkija
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Bretanja in Biskajski zaliv
Brest, Francija
Brest je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Finistère.
Poglej Bretanja in Brest, Francija
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Poglej Bretanja in Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Bretonščina
Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Bretanja in Bretonščina
Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Poglej Bretanja in Bruto domači proizvod
Bruz
Bruz je naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Ille-et-Vilaine regije Bretanje.
Poglej Bretanja in Bruz
Côtes-d'Armor
Côtes-d'Armor (bretonsko Aodoù an Arvor, oznaka 22) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po besedi Arvor, ki pomeni obalo, ter ar mor - morje.
Poglej Bretanja in Côtes-d'Armor
Cesson-Sévigné
Cesson-Sévigné (bretonsko Saozon-Sevigneg) je vzhodno predmestje Rennesa in občina v severozahodnem francoskem departmaju Ille-et-Vilaine regije Bretanje.
Poglej Bretanja in Cesson-Sévigné
Concarneau
Concarneau (bretonsko Konk-Kerne) je pristaniško mesto in občina v severozahodnem francoskem departmaju Finistère regije Bretanje.
Poglej Bretanja in Concarneau
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Bretanja in Cornwall
Devon
Devon je lahko.
Poglej Bretanja in Devon
Diabaz
Silur, kot blazinasta lava tvori diabaz v Barrande-Felsens v Pragi, Böhmisches Massiv, Tschechien Diabaz (grška. Διαβαίνω diabainō, "iti skozi") ali dolerit ali mikrogabro je žilnina ali predornina gabrske skupine z diabazno strukturo, ki je po sestavi iz nizkotemperaturnih paličastih plagioklazov (albita), ilmenita, klorita, levkoksena, sericita, avgita in kalcita.
Poglej Bretanja in Diabaz
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Bretanja in Dioklecijan
Douarnenez
Douarnenez je pristaniško in letoviško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Finistère regije Bretanje.
Poglej Bretanja in Douarnenez
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Bretanja in Filip II. Španski
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Bretanja in Filip II. Francoski
Finistère
Finistère (bretonsko Penn-ar-Bed, oznaka 29) je francoski departma ob Atlantskem oceanu.
Poglej Bretanja in Finistère
Fougères
Fougères (bretonsko Felger) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Poglej Bretanja in Fougères
François Mitterrand
François Mitterrand (polno ime François Maurice Adrien Marie Mitterrand), francoski politik, * 26. oktober 1916, † 8. januar 1996.
Poglej Bretanja in François Mitterrand
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Bretanja in Franc I. Francoski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Bretanja in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Bretanja in Francoščina
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Bretanja in Francoska revolucija
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Poglej Bretanja in Francoska Tretja republika
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Bretanja in Francoske regije
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Bretanja in Francoski departma
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Bretanja in Gaj Julij Cezar
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Bretanja in Glavno mesto
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Bretanja in Habitat
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Bretanja in Henrik IV. Francoski
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Bretanja in Hugenoti
Ille-et-Vilaine
Ille-et-Vilaine (bretonsko Il-ha-Gwilen, oznaka 35) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po rekah Ille in Vilaine, ki tečeta skozenj.
Poglej Bretanja in Ille-et-Vilaine
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Poglej Bretanja in Jean-Baptiste Colbert
Kamnolom
Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.
Poglej Bretanja in Kamnolom
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Bretanja in Karel Plešasti
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Poglej Bretanja in Karibi
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Bretanja in Karolinško cesarstvo
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Bretanja in Kelti
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Bretanja in Konstantin I. Veliki
Kornijščina
Kórnijščina (Kernowek) spada skupaj z bretonščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Bretanja in Kornijščina
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Bretanja in Kremen
Lanester
Lanester (bretonsko Lann-er-ster) je vzhodno predmestje Lorienta in občina v severozahodnem francoskem departmaju Morbihan regije Bretanje.
Poglej Bretanja in Lanester
Lannion
Lannion (bretonsko Lannuon) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Côtes-d'Armor.
Poglej Bretanja in Lannion
Le Mans
Vieux Mans Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans.
Poglej Bretanja in Le Mans
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Bretanja in Ledena doba
Loire (regija)
Regija Loire (francosko Pays de la Loire) je nekdanja severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu, nastala kot umetna tvorba za potrebe njenega glavnega administrativnega mesta Nantes.
Poglej Bretanja in Loire (regija)
Loire-Atlantique
Loire-Atlantique (bretonsko Liger-Atlantel, oznaka 44) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po reki Loari (francosko Loire), ki teče skozenj.
Poglej Bretanja in Loire-Atlantique
Lorient
Lorient (bretonsko An Oriant) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Morbihan.
Poglej Bretanja in Lorient
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Bretanja in Ludvik XII. Francoski
Lugdunska Galija
Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.
Poglej Bretanja in Lugdunska Galija
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Bretanja in Magn Maksim
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Poglej Bretanja in Megalit
Menhir
Menhir (francosko, iz srednje bretonščine: moški - "kamen" in hir - "dolg"), stoječi kamen, ortostat ali masseba / matseva je velik pokončno stoječ kamen.
Poglej Bretanja in Menhir
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Poglej Bretanja in Mezolitik
Morbihan
Morbihan (oznaka 56) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po manjšem Morbihanskem zalivu (malo morje), ki se zajeda v njegovo notranjost.
Poglej Bretanja in Morbihan
Morlaix
Morlaix (bretonsko Montroulez) je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Finistère.
Poglej Bretanja in Morlaix
Nantes
Grad bretanjskih vojvod, Nantes Katedrala sv. Petra in Pavla Nantes (bretonsko Naoned, gelsko Naunnt) je glavno mesto zahodne francoske regije Loire, občina in prefektura departmaja Loire-Atlantique.
Poglej Bretanja in Nantes
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Bretanja in Neolitik
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Poglej Bretanja in Notitia dignitatum
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Bretanja in Paleolitik
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Bretanja in Posidonij
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Bretanja in Protestantizem
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Bretanja in Relief (umetnost)
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Poglej Bretanja in Rennes
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bretanja in Rimsko cesarstvo
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Bretanja in Rokavski preliv
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Bretanja in Rokopis
Saint-Brieuc
Saint-Brieuc (bretonsko Sant-Brieg) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Côtes-d'Armor.
Poglej Bretanja in Saint-Brieuc
Saint-Malo
St.
Poglej Bretanja in Saint-Malo
Soline
Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.
Poglej Bretanja in Soline
Spodnja Normandija
Spodnja Normandija (francosko Basse-Normandie) je bila do leta 2015severozahodna francoska regija ob Rokavskem prelivu.
Poglej Bretanja in Spodnja Normandija
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Bretanja in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Bretanja in Srednjeevropski poletni čas
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Bretanja in Starorimska civilizacija
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Bretanja in Stoletna vojna
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Bretanja in Strabon
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Bretanja in Suženjstvo
Valižanščina
Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Bretanja in Valižanščina
Vannes
Vannes, La cité des Vénètes, (bretonsko Gwened, gelsko Vann) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Morbihan.
Poglej Bretanja in Vannes
Veneti
Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.
Poglej Bretanja in Veneti
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Bretanja in Vikingi
Vitré, Ille-et-Vilaine
Vitré, trdnjava Vitré (bretonsko Gwitreg) je naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Ille-et-Vilaine regije Bretanje.
Poglej Bretanja in Vitré, Ille-et-Vilaine
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Bretanja in Wales