Kazalo
36 odnosi: Avguštin iz Hipona, Bavarska, Božje mesto, Einhard, Fastrada, Francoščina, Franki, Hildegarda, Hildegarda Vinzgauska, Himiltruda, Hrbtenica, Izidor Seviljski, Karel Mlajši, Karel Veliki, Karlman, Karolingi, Livij, Ludvik Pobožni, Luxembourg, Metz, Mozela, Nemščina, Notker, Opatija Prüm, Papež Štefan III., Papež Hadrijan I., Pavel Diakon, Pipin Langobardski, Pipin Mali, Regensburg, Ren, Sveto pismo, Tonzura, Vita Karoli Magni, 767, 811.
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Pipin Grbasti in Avguštin iz Hipona
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Pipin Grbasti in Bavarska
Božje mesto
Božje mesto (v izvirniku) je brazilski dramski film, posnet leta 2002 po istoimenskem romanu Paula Linsa iz leta 1997.
Poglej Pipin Grbasti in Božje mesto
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Poglej Pipin Grbasti in Einhard
Fastrada
Fastrada je bila frankovska plemkinja, hčerka vplivnega avstrazijskega grofa Rudolfa in njegove žene Ede Bavarske in tretja žena Karla Velikega, * okoli 765, Ingelheim, † 10. avgust 794, Frankfurt na Majni.
Poglej Pipin Grbasti in Fastrada
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Pipin Grbasti in Francoščina
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Pipin Grbasti in Franki
Hildegarda
Hildegarda je žensko osebno ime.
Poglej Pipin Grbasti in Hildegarda
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Pipin Grbasti in Hildegarda Vinzgauska
Himiltruda
Himiltruda je bila mati Pipina Grbastega, najstarejšega sina Karla Velikega, * okoli 742, † okoli 780.
Poglej Pipin Grbasti in Himiltruda
Hrbtenica
Človeška hrbtenica Hrbtenica (latinsko columna vertebralis) je del okostja, sestavljena je iz 33 do 34 vretenc.
Poglej Pipin Grbasti in Hrbtenica
Izidor Seviljski
Sveti Izidor Seviljski, svetnik, teolog, cerkveni učitelj, * okoli 556, Cartagena, † 4. april 636, Sevilla (Španija).
Poglej Pipin Grbasti in Izidor Seviljski
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Poglej Pipin Grbasti in Karel Mlajši
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Pipin Grbasti in Karel Veliki
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Poglej Pipin Grbasti in Karlman
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Pipin Grbasti in Karolingi
Livij
Livij je moško osebno ime.
Poglej Pipin Grbasti in Livij
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Pipin Grbasti in Ludvik Pobožni
Luxembourg
Luxembourg, imenovan tudi Luksemburg ali Luksemburško mesto je komuna s statusom mesta in glavno mesto Velikega vojvodstva Luksemburga.
Poglej Pipin Grbasti in Luxembourg
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Pipin Grbasti in Metz
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Pipin Grbasti in Mozela
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Pipin Grbasti in Nemščina
Notker
Notker iz Sant Gallena, tudi Notker Balbulus, benediktinski menih, pesnik in glasbenik, * okrog 840, † 912, St. Gallen, Švica.
Poglej Pipin Grbasti in Notker
Opatija Prüm
Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.
Poglej Pipin Grbasti in Opatija Prüm
Papež Štefan III.
Štefan III.
Poglej Pipin Grbasti in Papež Štefan III.
Papež Hadrijan I.
Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Pipin Grbasti in Papež Hadrijan I.
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Pipin Grbasti in Pavel Diakon
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Poglej Pipin Grbasti in Pipin Langobardski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Pipin Grbasti in Pipin Mali
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Pipin Grbasti in Regensburg
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Pipin Grbasti in Ren
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Pipin Grbasti in Sveto pismo
Tonzura
Rimska tonzura Tonzura (iz latinskega tonsura - striženje, britje) je delno ali popolno ostriženo ali obrito teme glave kot znak verske pobožnosti in ponižnosti.
Poglej Pipin Grbasti in Tonzura
Vita Karoli Magni
''Vita Karoli Magni'', ilustracija v rokopisu iz 13. stoletja Karel Veliki, podoba iz 15. stoletja v stolnici v Moulinu, Francija Vita Karoli Magni (slovensko Življenje Karla Velikega) je biografija Karla Velikega, kralja Frankov in cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jo je napisal Einhard.
Poglej Pipin Grbasti in Vita Karoli Magni
767
767 (DCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Pipin Grbasti in 767
811
811 (DCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pipin Grbasti in 811