Kazalo
39 odnosi: Aachen, Akvitanija, Arnulf iz Metza, Bavarska, Bizantinsko cesarstvo, Deziderata Langobardska, Einhard, Fastrada, Himiltruda, Karel Mlajši, Karel Veliki, Karlman, Karolingi, Kempten, Konstantin VI., Langobardi, Ludvik Pobožni, Martin iz Toursa, Metz, Milano, Mozela, Notker, Papež Hadrijan I., Pariz, Pavel Diakon, Pavia, Pipin Grbasti, Pipin Langobardski, Ren, Rim, Rimsko pravo, Rimskokatoliška cerkev, Saška, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Sveto rimsko cesarstvo, Thionville, 26. april, 758, 783.
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Aachen
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Akvitanija
Arnulf iz Metza
Sveti Arnulf iz Metza (francosko Arnoul ali Arnoulf) je bil frankovski škof Metza in svetovalec merovinškega avstrazijskega dvora.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Arnulf iz Metza
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Bavarska
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Bizantinsko cesarstvo
Deziderata Langobardska
Deziderata ali Ermengarda je bila ena od štirih hčera langobardskega kralja Deziderija in njegove žene, kraljice Anse.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Deziderata Langobardska
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Einhard
Fastrada
Fastrada je bila frankovska plemkinja, hčerka vplivnega avstrazijskega grofa Rudolfa in njegove žene Ede Bavarske in tretja žena Karla Velikega, * okoli 765, Ingelheim, † 10. avgust 794, Frankfurt na Majni.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Fastrada
Himiltruda
Himiltruda je bila mati Pipina Grbastega, najstarejšega sina Karla Velikega, * okoli 742, † okoli 780.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Himiltruda
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Karel Mlajši
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Karel Veliki
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Karlman
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Karolingi
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Kempten
Konstantin VI.
Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Konstantin VI.
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Langobardi
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Ludvik Pobožni
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Martin iz Toursa
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Metz
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Milano
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Mozela
Notker
Notker iz Sant Gallena, tudi Notker Balbulus, benediktinski menih, pesnik in glasbenik, * okrog 840, † 912, St. Gallen, Švica.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Notker
Papež Hadrijan I.
Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Papež Hadrijan I.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Pariz
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Pavel Diakon
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Pavia
Pipin Grbasti
Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Pipin Grbasti
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Pipin Langobardski
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Ren
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Rim
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Rimsko pravo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Rimskokatoliška cerkev
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Saška
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Sveto rimsko cesarstvo
Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in Thionville
26. april
26.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in 26. april
758
758 (DCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in 758
783
783 (DCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Hildegarda Vinzgauska in 783