Kazalo
46 odnosi: Alemani, Allgäu, Alpe, Augsburg, Šopron, Švabska, Balvan, Bavarska, Bazilika, Benediktinci, Cambodunum, Cerkev sv. Lovrenca, Kempten, Cerkev sv. Manga, Kempten, Dornier Do X, Druga svetovna vojna, Franki, Frankovsko cesarstvo, Friderik II. Hohenstaufen, Graubünden, Hildegarda Vinzgauska, Karel Veliki, Kelti, Knežja rezidenca, Kempten, Knežji samostan Kempten, Koncentracijsko taborišče Dachau, Kvartar, München, Mestna hiša, Kempten, Napoleonske vojne, Nemčija, Oberstdorf, Peščenjak, Potres, Protestantizem, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Retija, Rimsko cesarstvo, Rudolf I. Habsburški, Samostan, Samostan Sankt Gallen, Strabon, Svebi, Svobodno cesarsko mesto, Terciar, Trento, Ulrik Augsburški.
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Kempten in Alemani
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Kempten in Allgäu
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Kempten in Alpe
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Kempten in Augsburg
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Kempten in Šopron
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Kempten in Švabska
Balvan
''Big Rock'' ali ''Okotoks Erratic'' u Kanadi, največji znani eratični blok na svetu ''Yeager Rock'' v Douglas Countyu. Schwanenstein na otoku Rügen. Eratični blok pri Blandowu na otoku Rügen. Val-Masino, Italija Monte Cimino, Italija Balvan ali eratični blok je večja gmota kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe.
Poglej Kempten in Balvan
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Kempten in Bavarska
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Kempten in Bazilika
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Kempten in Benediktinci
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Kempten in Cambodunum
Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Katoliška župnijska cerkev in bazilika sv.
Poglej Kempten in Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Cerkev sv. Manga, Kempten
Zahodna fasada Pogled čez Iller na kor 34 m dolga ladja: levo prižnica, v sredini za ljudskim oltarjem veliki oltar Cerkev sv.
Poglej Kempten in Cerkev sv. Manga, Kempten
Dornier Do X
Dornier Do X je bila nemška dvanajstmotorna leteča ladja, ki jo je leta 1929 zgradilo podjetje Dornier. Nekaj časa je bila največja, najtežja in najmočnejša leteča ladja. Koncept je podal Dr. Claudius Dornier leta 1924, načrtovanje se je začelo leta 1925 in po 240.000 delovnih urah leta 1929 je bil prvi prototip končan.
Poglej Kempten in Dornier Do X
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Kempten in Druga svetovna vojna
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Kempten in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Kempten in Frankovsko cesarstvo
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Kempten in Friderik II. Hohenstaufen
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Poglej Kempten in Graubünden
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Kempten in Hildegarda Vinzgauska
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Kempten in Karel Veliki
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Kempten in Kelti
Knežja rezidenca, Kempten
Rezidenca s strukturno povezano kolegijsko cerkvijo sv. Lovrenca v knežjem mestu Pogled na jugozahodni kotni stolp Knežja rezidenca v Kemptenu (Allgäu) je prvi monumentalni samostanski kompleks, ki je bil zgrajen v Nemčiji po tridesetletni vojni.
Poglej Kempten in Knežja rezidenca, Kempten
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Poglej Kempten in Knežji samostan Kempten
Koncentracijsko taborišče Dachau
Koncentracijsko taborišče Dachau Koncentracijsko taborišče Dachau (KZ Dachau) je bilo nemško taborišče v mestu Dachau, okoli 20 km severno od Münchna.
Poglej Kempten in Koncentracijsko taborišče Dachau
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Kempten in Kvartar
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Kempten in München
Mestna hiša, Kempten
Mestna hiša v Kemptnu leta 2012 Mestna hiša mesta Kempten (Allgäu) je srednjeveška, zaščitena stavba, zgrajena leta 1474.
Poglej Kempten in Mestna hiša, Kempten
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Kempten in Napoleonske vojne
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Kempten in Nemčija
Oberstdorf
Panoramski posnetek Oberstdorf je največje zimsko-športno središče in naselje v južnem delu Nemčije.
Poglej Kempten in Oberstdorf
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Kempten in Peščenjak
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Kempten in Potres
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kempten in Protestantizem
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Kempten in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Kempten in Retija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Kempten in Rimsko cesarstvo
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Kempten in Rudolf I. Habsburški
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Kempten in Samostan
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Kempten in Samostan Sankt Gallen
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Kempten in Strabon
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Kempten in Svebi
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Kempten in Svobodno cesarsko mesto
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Kempten in Terciar
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Kempten in Trento
Ulrik Augsburški
Sveti Urh (Ulrik) (tudi Ulrik Augsburški), bavarski svetnik, augsburški škof, * 890, Wittislingen ali Augsburg, 4. julij 973, Augsburg.
Poglej Kempten in Ulrik Augsburški