Kazalo
30 odnosi: Allgäu, Augsburška veroizpoved, Augsburg, Švabska vojvodina, Cerkev sv. Lovrenca, Kempten, Cesarska neposrednost, Enklava in eksklava, Friderik I. Pruski, Friderik II. Hohenstaufen, Grof, Henrik IV. Nemški, Henrik VII. Nemški, Hildegarda Vinzgauska, Karel Veliki, Karel VI. Habsburški, Karolinško cesarstvo, Karolingi, Kempten, Knežja rezidenca, Kempten, Kraljevina Bavarska, Ludvik Pobožni, Napoleonske vojne, Protestantizem, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Rudolf I. Habsburški, Samostan Sankt Gallen, Speyer, Sveta Marija, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto.
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Knežji samostan Kempten in Allgäu
Augsburška veroizpoved
Augsburška veroizpoved (Confessio Augustana) je izpoved osnovnega nauka Evangeličanske cerkve, ki jo je v imenu luterancev sestavil Luthrov sodelavec Filip Melanchton.
Poglej Knežji samostan Kempten in Augsburška veroizpoved
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Knežji samostan Kempten in Augsburg
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Knežji samostan Kempten in Švabska vojvodina
Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Katoliška župnijska cerkev in bazilika sv.
Poglej Knežji samostan Kempten in Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Knežji samostan Kempten in Cesarska neposrednost
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Knežji samostan Kempten in Enklava in eksklava
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Knežji samostan Kempten in Friderik I. Pruski
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Knežji samostan Kempten in Friderik II. Hohenstaufen
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Knežji samostan Kempten in Grof
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Knežji samostan Kempten in Henrik IV. Nemški
Henrik VII. Nemški
Henrik (VII.) iz dinastije Hohenstaufen je bil od leta 1212 do 1217 kralj Sicilije, od leta 1220 do 1235 kralj Nemčije (uradno Rex Romanorum, kralj Rimljanov) In sovladar svojega očeta, cesarja Friderika II., * 1211, Sicilsko kraljestvo – 12. februar (?) 1242, Cosenza, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Knežji samostan Kempten in Henrik VII. Nemški
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Knežji samostan Kempten in Hildegarda Vinzgauska
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Knežji samostan Kempten in Karel Veliki
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Knežji samostan Kempten in Karel VI. Habsburški
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Knežji samostan Kempten in Karolinško cesarstvo
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Knežji samostan Kempten in Karolingi
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Knežji samostan Kempten in Kempten
Knežja rezidenca, Kempten
Rezidenca s strukturno povezano kolegijsko cerkvijo sv. Lovrenca v knežjem mestu Pogled na jugozahodni kotni stolp Knežja rezidenca v Kemptenu (Allgäu) je prvi monumentalni samostanski kompleks, ki je bil zgrajen v Nemčiji po tridesetletni vojni.
Poglej Knežji samostan Kempten in Knežja rezidenca, Kempten
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Knežji samostan Kempten in Kraljevina Bavarska
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Knežji samostan Kempten in Ludvik Pobožni
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Knežji samostan Kempten in Napoleonske vojne
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Knežji samostan Kempten in Protestantizem
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Knežji samostan Kempten in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Knežji samostan Kempten in Rudolf I. Habsburški
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Knežji samostan Kempten in Samostan Sankt Gallen
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Knežji samostan Kempten in Speyer
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Knežji samostan Kempten in Sveta Marija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Knežji samostan Kempten in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Knežji samostan Kempten in Svobodno cesarsko mesto
Prav tako znan kot Cesarski samostan Kempten.