Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Knežji samostan Kempten in Sveto rimsko cesarstvo
Knežji samostan Kempten in Sveto rimsko cesarstvo še 13 stvari v skupni (v Unijapedija): Augsburg, Švabska vojvodina, Friderik II. Hohenstaufen, Henrik IV. Nemški, Karel Veliki, Karolingi, Ludvik Pobožni, Napoleonske vojne, Protestantizem, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Rudolf I. Habsburški, Speyer, Tridesetletna vojna.
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Augsburg in Knežji samostan Kempten · Augsburg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Švabska vojvodina in Knežji samostan Kempten · Švabska vojvodina in Sveto rimsko cesarstvo ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Knežji samostan Kempten · Friderik II. Hohenstaufen in Sveto rimsko cesarstvo ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Knežji samostan Kempten · Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Karel Veliki in Knežji samostan Kempten · Karel Veliki in Sveto rimsko cesarstvo ·
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Karolingi in Knežji samostan Kempten · Karolingi in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Knežji samostan Kempten in Ludvik Pobožni · Ludvik Pobožni in Sveto rimsko cesarstvo ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Knežji samostan Kempten in Napoleonske vojne · Napoleonske vojne in Sveto rimsko cesarstvo ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Knežji samostan Kempten in Protestantizem · Protestantizem in Sveto rimsko cesarstvo ·
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Knežji samostan Kempten in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo) · Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo) in Sveto rimsko cesarstvo ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Knežji samostan Kempten in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Knežji samostan Kempten in Speyer · Speyer in Sveto rimsko cesarstvo ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Knežji samostan Kempten in Tridesetletna vojna · Sveto rimsko cesarstvo in Tridesetletna vojna ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Knežji samostan Kempten in Sveto rimsko cesarstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Knežji samostan Kempten in Sveto rimsko cesarstvo
Primerjava med Knežji samostan Kempten in Sveto rimsko cesarstvo
Knežji samostan Kempten 31 odnose, medtem ko je Sveto rimsko cesarstvo 325. Saj imajo skupno 13, indeks Jaccard je 3.65% = 13 / (31 + 325).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Knežji samostan Kempten in Sveto rimsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
