Odpri v Google MapsKazalo
105 odnosi: Adolf Hitler, Agrarna reforma, Augsburg, Avguštinci, Avstrijsko-pruska vojna, Bamberg, Bavarska, Bayreuth, Benediktinci, Berchtesgaden, Berlin, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Borodinu, Bitka pri Leipzigu, Brandenburg, Bratislavski mir (1805), Carina, Ceh, Cezar (naslov), Coburg, Compiègne, Davčni sistem, Dizel, Donava, Dunajski kongres, Dvorec Linderhof, Frančiškani, Francoska revolucija, Francosko-pruska vojna, Frankfurt ob Majni, Grad Herrenchiemsee, Grad Neuschwanstein, Grčija, Grofija, Heidelberg, Helenistično obdobje, Ingolstadt, Jadransko morje, Judje, Kancler Nemčije, Katolištvo, Kempten, Klasični jezik, Klemens Wenzel von Metternich, Kneževina, Koalicijske vojne, Konkordat, Kraljevina Saška, Landshut, Levant, ... Razširi indeks (55 več) »
- Zgodovina Bavarske
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Kraljevina Bavarska in Adolf Hitler
Agrarna reforma
Agrarna reforma je sprememba lastništva in uporabe kmetijskih zemljišč.
Poglej Kraljevina Bavarska in Agrarna reforma
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Kraljevina Bavarska in Augsburg
Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
Poglej Kraljevina Bavarska in Avguštinci
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Poglej Kraljevina Bavarska in Avstrijsko-pruska vojna
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Kraljevina Bavarska in Bamberg
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Kraljevina Bavarska in Bavarska
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Kraljevina Bavarska in Bayreuth
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Kraljevina Bavarska in Benediktinci
Berchtesgaden
Berchtesgaden je mesto in sedež istoimenske občine z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.
Poglej Kraljevina Bavarska in Berchtesgaden
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Kraljevina Bavarska in Berlin
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Poglej Kraljevina Bavarska in Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Borodinu
Bitka pri Borodinu je potekala 7. septembra 1812.
Poglej Kraljevina Bavarska in Bitka pri Borodinu
Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.
Poglej Kraljevina Bavarska in Bitka pri Leipzigu
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Kraljevina Bavarska in Brandenburg
Bratislavski mir (1805)
Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.
Poglej Kraljevina Bavarska in Bratislavski mir (1805)
Carina
Carina je lahko.
Poglej Kraljevina Bavarska in Carina
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Kraljevina Bavarska in Ceh
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Kraljevina Bavarska in Cezar (naslov)
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Kraljevina Bavarska in Coburg
Compiègne
Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Poglej Kraljevina Bavarska in Compiègne
Davčni sistem
Davčni sistem je celovitost davčnih oblik v določeni državi z namenom izpolnjevanja fiskalnih, ekonomskih in socialnih ciljev.
Poglej Kraljevina Bavarska in Davčni sistem
Dizel
Dizel, izdelan leta 1897 Patent podeljen Rudolfu Dieslu za njegov dizel iz leta 1893 Dízel (tudi dízelmotór ali dízelski motór) je vrsta motorjev z notranjim zgorevanjem, poimenovana po izumitelju Rudolfu Dieslu.
Poglej Kraljevina Bavarska in Dizel
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Kraljevina Bavarska in Donava
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Kraljevina Bavarska in Dunajski kongres
Dvorec Linderhof
Dvorec Linderhof Dvorec Linderhof okoli leta 1900 Linderhof je grad oziroma dvorec v dolini Graswangtal v severozahodni Bavarski, v bližini samostana Ettal.
Poglej Kraljevina Bavarska in Dvorec Linderhof
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Kraljevina Bavarska in Frančiškani
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Kraljevina Bavarska in Francoska revolucija
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Kraljevina Bavarska in Francosko-pruska vojna
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Kraljevina Bavarska in Frankfurt ob Majni
Grad Herrenchiemsee
Herrenchiemsee je grad na otoku Herreninsel na Kimskem jezeru na Bavarskem.
Poglej Kraljevina Bavarska in Grad Herrenchiemsee
Grad Neuschwanstein
Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.
Poglej Kraljevina Bavarska in Grad Neuschwanstein
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kraljevina Bavarska in Grčija
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Poglej Kraljevina Bavarska in Grofija
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Kraljevina Bavarska in Heidelberg
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Kraljevina Bavarska in Helenistično obdobje
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Kraljevina Bavarska in Ingolstadt
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Kraljevina Bavarska in Jadransko morje
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Kraljevina Bavarska in Judje
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Poglej Kraljevina Bavarska in Kancler Nemčije
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Kraljevina Bavarska in Katolištvo
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Kraljevina Bavarska in Kempten
Klasični jezik
Klasični jezik je jezik z obsežnim književnim izročilom, ki ga lahko označimo kot »klasičnega«, kar pomeni, da mora biti starodaven, s samoniklo tradicijo, neodvisno od drugih tradicij, imeti pa mora tudi bogato zapuščino književnih del.
Poglej Kraljevina Bavarska in Klasični jezik
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Kraljevina Bavarska in Klemens Wenzel von Metternich
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Kraljevina Bavarska in Kneževina
Koalicijske vojne
Koalicijske vojne je vrsta več spopadov, med katerimi je postal Napoleon Bonaparte francoski cesar.
Poglej Kraljevina Bavarska in Koalicijske vojne
Konkordat
Konkordat je meddržavni sporazum med Svetim sedežem in vlado oz.
Poglej Kraljevina Bavarska in Konkordat
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Kraljevina Bavarska in Kraljevina Saška
Landshut
Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.
Poglej Kraljevina Bavarska in Landshut
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Kraljevina Bavarska in Levant
Lindau
Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Kraljevina Bavarska in Lindau
Ludvik II. Bavarski
Ludwig Friedrich Wilhelm (Nemško:Ludwig Otto Friedrich Wilhelm; Angleško: Louis Otto Frederick William), znan zlasti kot Ludvik II.
Poglej Kraljevina Bavarska in Ludvik II. Bavarski
Lunévillski mir
Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.
Poglej Kraljevina Bavarska in Lunévillski mir
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Poglej Kraljevina Bavarska in Majna
Mediacija
Mediacija je postopek reševanja sporov med dvema (ali več) strankami, ki ga vodi mediator.
Poglej Kraljevina Bavarska in Mediacija
Memmingen
Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.
Poglej Kraljevina Bavarska in Memmingen
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Kraljevina Bavarska in Merska enota
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Kraljevina Bavarska in Monarhija
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Kraljevina Bavarska in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Kraljevina Bavarska in Nacionalsocializem
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Kraljevina Bavarska in Napoleon III.
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Kraljevina Bavarska in Napoleonske vojne
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Kraljevina Bavarska in Nürnberg
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Kraljevina Bavarska in Nemška zveza
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Kraljevina Bavarska in Nemška zvezna dežela
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Kraljevina Bavarska in Nemško cesarstvo
Neoklasicizem
Neoklasicizem se je pojavil v 19.
Poglej Kraljevina Bavarska in Neoklasicizem
Oktoberfest
Šotor s pivci in živo godbo Oktoberfest je osemnajstdnevni festival, ki poteka vsako leto od konca septembra do začetka oktobra v Münchnu, Nemčija.
Poglej Kraljevina Bavarska in Oktoberfest
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.
Poglej Kraljevina Bavarska in Om
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Kraljevina Bavarska in Otto von Bismarck
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Kraljevina Bavarska in Palatinat
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Kraljevina Bavarska in Papež
Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.
Poglej Kraljevina Bavarska in Pariški mirovni sporazum (1814)
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Kraljevina Bavarska in Parlament
Patrimonialno sodišče
Patrimonialno sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem pravne zgodovine.
Poglej Kraljevina Bavarska in Patrimonialno sodišče
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Poglej Kraljevina Bavarska in Porenje - Pfalška
Posarje
Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.
Poglej Kraljevina Bavarska in Posarje
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Kraljevina Bavarska in Predarlska
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kraljevina Bavarska in Protestantizem
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Kraljevina Bavarska in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Kraljevina Bavarska in Prva svetovna vojna
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Kraljevina Bavarska in Razsvetljenstvo
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Kraljevina Bavarska in Ren
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Poglej Kraljevina Bavarska in Renska zveza
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Kraljevina Bavarska in Revolucije leta 1848
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Kraljevina Bavarska in Richard Wagner
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Kraljevina Bavarska in Romantika
Rudolf Diesel
Rudolf Christian Karl Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir, * 18. marec 1858, Pariz, Francija, † 30. september 1913, na poti s poštno ladjo SS Dresden na progi Antwerpen - Harwich v Rokavskem prelivu.
Poglej Kraljevina Bavarska in Rudolf Diesel
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Kraljevina Bavarska in Samostan
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Kraljevina Bavarska in Savoja
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Kraljevina Bavarska in Schleswig-Holstein
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Poglej Kraljevina Bavarska in Severnonemška konfederacija
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Poglej Kraljevina Bavarska in Sodišče
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Kraljevina Bavarska in Strasbourg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Kraljevina Bavarska in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Kraljevina Bavarska in Tirolska
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Kraljevina Bavarska in Ulm
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Kraljevina Bavarska in Ustavna monarhija
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Kraljevina Bavarska in Versailles
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Kraljevina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Kraljevina Bavarska in Volilni knez
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Poglej Kraljevina Bavarska in Würzburg
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Kraljevina Bavarska in Weimarska republika
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Kraljevina Bavarska in Wittelsbachi
Zakonik
Zakonik je zbirka zakonov, ki ureja pravno panogo, tudi obsežen zakon, ki kompleksno ureja pravno panogo.
Poglej Kraljevina Bavarska in Zakonik