Hitreje kot brskalnik!
105 odnosi: Adolf Hitler, Agrarna reforma, Augsburg, Avguštinci, Avstrijsko-pruska vojna, Bamberg, Bavarska, Bayreuth, Benediktinci, Berchtesgaden, Berlin, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Borodinu, Bitka pri Leipzigu, Brandenburg, Bratislavski mir (1805), Carina, Ceh, Cezar (naslov), Coburg, Compiègne, Davčni sistem, Dizel, Donava, Dunajski kongres, Dvorec Linderhof, Frančiškani, Francoska revolucija, Francosko-pruska vojna, Frankfurt ob Majni, Grad Herrenchiemsee, Grad Neuschwanstein, Grčija, Grofija, Heidelberg, Helenistično obdobje, Ingolstadt, Jadransko morje, Judje, Kancler Nemčije, Katolištvo, Kempten, Klasični jezik, Klemens Wenzel von Metternich, Kneževina, Koalicijske vojne, Konkordat, Kraljevina Saška, Landshut, Levant, ..., Lindau, Ludvik II. Bavarski, Lunévillski mir, Majna, Mediacija, Memmingen, Merska enota, Monarhija, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nacionalsocializem, Napoleon III., Napoleonske vojne, Nürnberg, Nemška zveza, Nemška zvezna dežela, Nemško cesarstvo, Neoklasicizem, Oktoberfest, Om, Otto von Bismarck, Palatinat, Papež, Pariški mirovni sporazum (1814), Parlament, Patrimonialno sodišče, Porenje - Pfalška, Posarje, Predarlska, Protestantizem, Prusija, Prva svetovna vojna, Razsvetljenstvo, Ren, Renska zveza, Revolucije leta 1848, Richard Wagner, Romantika, Rudolf Diesel, Samostan, Savoja, Schleswig-Holstein, Severnonemška konfederacija, Sodišče, Strasbourg, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska, Ulm, Ustavna monarhija, Versailles, Volilna kneževina Bavarska, Volilni knez, Würzburg, Weimarska republika, Wittelsbachi, Zakonik. Razširi indeks (55 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Adolf Hitler · Poglej več »
Agrarna reforma
Agrarna reforma je sprememba lastništva in uporabe kmetijskih zemljišč.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Agrarna reforma · Poglej več »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Augsburg · Poglej več »
Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Avguštinci · Poglej več »
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Avstrijsko-pruska vojna · Poglej več »
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Bamberg · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Bavarska · Poglej več »
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Bayreuth · Poglej več »
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Benediktinci · Poglej več »
Berchtesgaden
Berchtesgaden je mesto in sedež istoimenske občine z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Berchtesgaden · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Berlin · Poglej več »
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Bitka pri Austerlitzu · Poglej več »
Bitka pri Borodinu
Bitka pri Borodinu je potekala 7. septembra 1812.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Bitka pri Borodinu · Poglej več »
Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Bitka pri Leipzigu · Poglej več »
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije). Njeno glavno mesto je Potsdam, ki leži jugozahodno od Berlina. Na severu meji z Mecklenburgom - Predpomorjansko, na zahodu s Saško - Anhaltom, vmes kratek odsek s Spodnjo Saško, na jugu s Saško in na vzhodu preko državne meje na Odri in Nisi s Poljsko. Dežela Brandenburg v celoti obkroža nemško glavno mesto Berlin, vendar ga ne vključuje, ker ima nemška prestolnica prav tako status zvezne dežele, pač pa vključuje širše območje berlinske metropolitanske regije (Berlin-Brandenburg). Večja mesta so poleg Potsdama še Cottbus (Chóśebuz, središče spodnjih Lužiških Srbov), Frankfurt ob Odri, Eberswalde, Brandenburg an der Havel, Eisenhüttenstadt, Fürstenberg, Oranienburg, Bernau bei Berlin, Falkensee, Neuruppin in Wittenberge.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Brandenburg · Poglej več »
Bratislavski mir (1805)
Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Bratislavski mir (1805) · Poglej več »
Carina
Carina je lahko.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Carina · Poglej več »
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Ceh · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Cezar (naslov) · Poglej več »
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Coburg · Poglej več »
Compiègne
Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Compiègne · Poglej več »
Davčni sistem
Davčni sistem je celovitost davčnih oblik v določeni državi z namenom izpolnjevanja fiskalnih, ekonomskih in socialnih ciljev.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Davčni sistem · Poglej več »
Dizel
Dizel, izdelan leta 1897 Patent podeljen Rudolfu Dieslu za njegov dizel iz leta 1893 Dízel (tudi dízelmotór ali dízelski motór) je vrsta motorjev z notranjim zgorevanjem, poimenovana po izumitelju Rudolfu Dieslu.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Dizel · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Donava · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Dunajski kongres · Poglej več »
Dvorec Linderhof
Dvorec Linderhof Dvorec Linderhof okoli leta 1900 Linderhof je grad oziroma dvorec v dolini Graswangtal v severozahodni Bavarski, v bližini samostana Ettal.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Dvorec Linderhof · Poglej več »
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Frančiškani · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Francoska revolucija · Poglej več »
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Francosko-pruska vojna · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Grad Herrenchiemsee
Herrenchiemsee je grad na otoku Herreninsel na Kimskem jezeru na Bavarskem.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Grad Herrenchiemsee · Poglej več »
Grad Neuschwanstein
Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Grad Neuschwanstein · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Grčija · Poglej več »
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Grofija · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Heidelberg · Poglej več »
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Helenistično obdobje · Poglej več »
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Ingolstadt · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Jadransko morje · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Judje · Poglej več »
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Kancler Nemčije · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Katolištvo · Poglej več »
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Kempten · Poglej več »
Klasični jezik
Klasični jezik je jezik z obsežnim književnim izročilom, ki ga lahko označimo kot »klasičnega«, kar pomeni, da mora biti starodaven, s samoniklo tradicijo, neodvisno od drugih tradicij, imeti pa mora tudi bogato zapuščino književnih del.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Klasični jezik · Poglej več »
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Klemens Wenzel von Metternich · Poglej več »
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Kneževina · Poglej več »
Koalicijske vojne
Koalicijske vojne je vrsta več spopadov, med katerimi je postal Napoleon Bonaparte francoski cesar.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Koalicijske vojne · Poglej več »
Konkordat
Konkordat je meddržavni sporazum med Svetim sedežem in vlado oz.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Konkordat · Poglej več »
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Kraljevina Saška · Poglej več »
Landshut
Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Landshut · Poglej več »
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Levant · Poglej več »
Lindau
Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Lindau · Poglej več »
Ludvik II. Bavarski
Ludwig Friedrich Wilhelm (Nemško:Ludwig Otto Friedrich Wilhelm; Angleško: Louis Otto Frederick William), znan zlasti kot Ludvik II.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Ludvik II. Bavarski · Poglej več »
Lunévillski mir
Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Lunévillski mir · Poglej več »
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Majna · Poglej več »
Mediacija
Mediacija je postopek reševanja sporov med dvema (ali več) strankami, ki ga vodi mediator.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Mediacija · Poglej več »
Memmingen
Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Memmingen · Poglej več »
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Merska enota · Poglej več »
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Monarhija · Poglej več »
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Nacionalsocializem · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Napoleon III. · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Nürnberg · Poglej več »
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Nemška zveza · Poglej več »
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Nemška zvezna dežela · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Neoklasicizem
Neoklasicizem se je pojavil v 19.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Neoklasicizem · Poglej več »
Oktoberfest
Šotor s pivci in živo godbo Oktoberfest je osemnajstdnevni festival, ki poteka vsako leto od konca septembra do začetka oktobra v Münchnu, Nemčija.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Oktoberfest · Poglej več »
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Om · Poglej več »
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Otto von Bismarck · Poglej več »
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Palatinat · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Papež · Poglej več »
Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Pariški mirovni sporazum (1814) · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Parlament · Poglej več »
Patrimonialno sodišče
Patrimonialno sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem pravne zgodovine.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Patrimonialno sodišče · Poglej več »
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Porenje - Pfalška · Poglej več »
Posarje
Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Posarje · Poglej več »
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Predarlska · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Protestantizem · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Ren · Poglej več »
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Renska zveza · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Richard Wagner · Poglej več »
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Romantika · Poglej več »
Rudolf Diesel
Rudolf Christian Karl Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir, * 18. marec 1858, Pariz, Francija, † 30. september 1913, na poti s poštno ladjo SS Dresden na progi Antwerpen - Harwich v Rokavskem prelivu.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Rudolf Diesel · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Samostan · Poglej več »
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Savoja · Poglej več »
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Schleswig-Holstein · Poglej več »
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Severnonemška konfederacija · Poglej več »
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Sodišče · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Strasbourg · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Tirolska · Poglej več »
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Ulm · Poglej več »
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Ustavna monarhija · Poglej več »
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Versailles · Poglej več »
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Volilni knez · Poglej več »
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Würzburg · Poglej več »
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Weimarska republika · Poglej več »
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Wittelsbachi · Poglej več »
Zakonik
Zakonik je zbirka zakonov, ki ureja pravno panogo, tudi obsežen zakon, ki kompleksno ureja pravno panogo.
Novo!!: Kraljevina Bavarska in Zakonik · Poglej več »
