Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Om

Index Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Amper, Električna napetost, Električna prevodnost, Električni tok, Električni upor, Fizik, Georg Simon Ohm, Impedanca, Izpeljana enota SI, Kilo, Mednarodni sistem enot, Mega, Milijon, Moč, Nemci, Ohmov zakon, Omega, Osnovna enota SI, Palindrom, Reaktanca, Recipročna vrednost, Red velikosti, Simens, Upor (elektrotehnika), Vat, Volt, 1000 (število), 1789, 1826, 1827, 1854.

  2. Georg Simon Ohm
  3. Izpeljane enote SI

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Poglej Om in Amper

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Poglej Om in Električna napetost

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Poglej Om in Električna prevodnost

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Poglej Om in Električni tok

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Poglej Om in Električni upor

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Om in Fizik

Georg Simon Ohm

Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.

Poglej Om in Georg Simon Ohm

Impedanca

Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.

Poglej Om in Impedanca

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Poglej Om in Izpeljana enota SI

Kilo

Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.

Poglej Om in Kilo

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Om in Mednarodni sistem enot

Mega

Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.

Poglej Om in Mega

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Poglej Om in Milijon

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Poglej Om in Moč

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Om in Nemci

Ohmov zakon

Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.

Poglej Om in Ohmov zakon

Omega

Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.

Poglej Om in Omega

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Poglej Om in Osnovna enota SI

Palindrom

Palindróm je beseda, fraza, število ali katerokoli zaporedje enot (npr. zaporedja DNA), ki imajo to lastnost, da se berejo z obeh strani enako.

Poglej Om in Palindrom

Reaktanca

Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.

Poglej Om in Reaktanca

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Poglej Om in Recipročna vrednost

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Om in Red velikosti

Simens

Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).

Poglej Om in Simens

Upor (elektrotehnika)

DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.

Poglej Om in Upor (elektrotehnika)

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Poglej Om in Vat

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Om in Volt

1000 (število)

1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.

Poglej Om in 1000 (število)

1789

1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Om in 1789

1826

1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Om in 1826

1827

1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Om in 1827

1854

1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Om in 1854

Glej tudi

Georg Simon Ohm

Izpeljane enote SI

Prav tako znan kot Ohm.