Kazalo
38 odnosi: Ameriški državni inštitut za standarde, Barvna koda elektronskih elementov, Boltzmannova konstanta, Dielektrik, Difuzija, Dušilka, Električna napetost, Električna prevodnost, Električni izolator, Električni naboj, Električni tok, Električni upor, Elektronika, Elektrotehnika, Fizikalna količina, Frekvenca, Gostota magnetnega polja, Induktivnost, Jakost električnega polja, Kapacitivnost, Kelvin, Kondenzator, Konstantan, Kovina, Masa, Moč, Nemški inštitut za standardizacijo, Oglje, Ohmov zakon, Oksid, Osvetljenost, Polprevodnik, Reaktanca, Recipročna vrednost, Sila, Specifična upornost, Temperatura, Valj.
- Elektronski elementi
Ameriški državni inštitut za standarde
Ameriški državni inšitut za standarde (znan tudi pod kratico ANSI) je neprofitno združenje v ZDA, ki skrbi za razvoj standardov za izdelke, storitve, sisteme, procese in osebje.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Ameriški državni inštitut za standarde
Barvna koda elektronskih elementov
Barvna koda elektronskih elementov se uporablja za prikaz vrednosti električnih lastnosti elektronskih elementov.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Barvna koda elektronskih elementov
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Boltzmannova konstanta
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Upor (elektrotehnika) in Dielektrik
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Difuzija
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Dušilka
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Električna napetost
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Električna prevodnost
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Električni izolator
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Električni naboj
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Električni tok
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Električni upor
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Elektronika
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Upor (elektrotehnika) in Elektrotehnika
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Fizikalna količina
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Frekvenca
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Gostota magnetnega polja
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Induktivnost
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Jakost električnega polja
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Kapacitivnost
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Kelvin
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Kondenzator
Konstantan
Žica iz konstantana Konstantan je zlitina bakra (57%), niklja (41%), železa (1%) in mangana (1%).
Poglej Upor (elektrotehnika) in Konstantan
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Kovina
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Masa
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Moč
Nemški inštitut za standardizacijo
Logotip Nemški inštitut za standardizacijo (kratko DIN) je nemški nacionalni inštitut za standardizacijo, ki pripravlja standarde DIN.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Nemški inštitut za standardizacijo
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Oglje
Ohmov zakon
Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Ohmov zakon
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Oksid
Osvetljenost
Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Osvetljenost
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Polprevodnik
Reaktanca
Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Reaktanca
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Recipročna vrednost
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Sila
Specifična upornost
Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Specifična upornost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Temperatura
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Upor (elektrotehnika) in Valj
Glej tudi
Elektronski elementi
Prav tako znan kot Električni upornik, Rezistor.