Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Upor (elektrotehnika)

Index Upor (elektrotehnika)

Dva možna simbola upora v električnih shemah (po standardu DIN in ANSI) Upori Upòr (v fiziki upórnik in s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.

39 odnosi: Ameriški državni inštitut za standarde, Barvna koda elektronskih elementov, Boltzmannova konstanta, Dielektrik, Difuzija, DIN, Dušilka, Električna napetost, Električni izolator, Električni naboj, Električni tok, Električni upor, Elektronika, Elektrotehnika, Fizika, Fizikalna količina, Frekvenca, Gostota magnetnega polja, Induktivnost, Jakost električnega polja, Kapacitivnost, Kelvin, Kondenzator, Konstantan, Kovina, Masa, Moč, Oglje, Ohmov zakon, Oksid, Osvetljenost, Polprevodnik, Prevodnost, Reaktanca, Recipročna vrednost, Sila, Specifična upornost, Temperatura, Valj.

Ameriški državni inštitut za standarde

Ameriški državni inšitut za standarde (znan tudi pod kratico ANSI) je neprofitno združenje v ZDA, ki skrbi za razvoj standardov za izdelke, storitve, sisteme, procese in osebje.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Ameriški državni inštitut za standarde · Poglej več »

Barvna koda elektronskih elementov

Barvna koda elektronskih elementov se uporablja za prikaz vrednosti električnih lastnosti elektronskih elementov.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Barvna koda elektronskih elementov · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_\!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje temperaturo z energijo.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Boltzmannova konstanta · Poglej več »

Dielektrik

Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Dielektrik · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Difuzija · Poglej več »

DIN

DIN, Din ali din je lahko.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in DIN · Poglej več »

Dušilka

Dušilka Dušílka, navitje ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Dušilka · Poglej več »

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Električna napetost · Poglej več »

Električni izolator

Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Električni izolator · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Električni naboj · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Električni tok · Poglej več »

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Električni upor · Poglej več »

Elektronika

Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Elektronika · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Elektrotehnika · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Fizika · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Fizikalna količina · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je v fiziki količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Frekvenca · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Gostota magnetnega polja · Poglej več »

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Induktivnost · Poglej več »

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Jakost električnega polja · Poglej več »

Kapacitivnost

Kapacitivnost je razmerje med električnim nabojem in električnim potencialom prevodnega materiala: kjer so: Kapacitivnost je lastnost kondenzatorjev.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Kapacitivnost · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Kelvin · Poglej več »

Kondenzator

Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Kondenzator · Poglej več »

Konstantan

Konstantan je zlitina bakra (57%), niklja (41%), železa (1%) in mangana (1%).

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Konstantan · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Kovina · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Masa · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Moč · Poglej več »

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Oglje · Poglej več »

Ohmov zakon

Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Ohmov zakon · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Oksid · Poglej več »

Osvetljenost

Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Osvetljenost · Poglej več »

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Polprevodnik · Poglej več »

Prevodnost

Prevodnost je lahko.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Prevodnost · Poglej več »

Reaktanca

Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Reaktanca · Poglej več »

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Recipročna vrednost · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Sila · Poglej več »

Specifična upornost

Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Specifična upornost · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Temperatura · Poglej več »

Valj

Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.

Novo!!: Upor (elektrotehnika) in Valj · Poglej več »

Preusmerja sem:

Električni upornik, Rezistor.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »