Kazalo
39 odnosi: Agri decumates, Allgäu, Anta (arhitektura), Antonin Pij, Augsburg, Bazilika (zgradba), Bodensko jezero, Bregenz, Chur, Civitas, Dekuman, Dendrokronologija, Dioklecijan, Forum, Insula (zgradba), Kaligula, Kardo, Köln, Kempten, Klavdij I., Kultura žarnih grobišč, Latenska kultura, Lech (reka), Leeds, Limes, Neron, Notitia dignitatum, Palestra, Pretorij, Propileje, Ptolemaj, Retija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Strabon, Tabula Peutingeriana, Tiberij, Trier, Via Claudia Augusta.
Agri decumates
Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.
Poglej Cambodunum in Agri decumates
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Cambodunum in Allgäu
Anta (arhitektura)
Tloris antičnega templja z anto na desni strani Anta (verjetno iz latinščine: ante.
Poglej Cambodunum in Anta (arhitektura)
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Poglej Cambodunum in Antonin Pij
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Cambodunum in Augsburg
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Cambodunum in Bazilika (zgradba)
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Cambodunum in Bodensko jezero
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Poglej Cambodunum in Bregenz
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Cambodunum in Chur
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Cambodunum in Civitas
Dekuman
Decumanus maximus v Palmiri, Sirija Decumanus maximus z Orlovimi vrati v Serdici (Sofija, Bolgarija) Dekuman (latinsko decvmanvs, decvmanvs maximvs) je bil v rimskih mestih, vojaških taborih in kolonijah cesta, ki je potekala v smeri vzhod-zahod.
Poglej Cambodunum in Dekuman
Dendrokronologija
Oprema za dendrokronološki izvrtek Dendrokronologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: χρόνος, kronos, »časovno«; ter: -λογία, -logia, veda) temeljiji na analizi karakterističnega zaporedja širin branik z namenom datiranja (določitve koledarskega leta nastanka branike).
Poglej Cambodunum in Dendrokronologija
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Cambodunum in Dioklecijan
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Cambodunum in Forum
Insula (zgradba)
V rimski arhitekturi je bila insula ('otok', množina insulae) nekakšna stanovanjska stavba, v kateri je živela večina mestnega prebivalstva antičnega Rima, vključno z navadnimi ljudmi nižjega ali srednjega razreda (plebs) in vsi, razen najbogatejših iz zgornjega srednjega razreda (equites).
Poglej Cambodunum in Insula (zgradba)
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Cambodunum in Kaligula
Kardo
Petri, Jordanija Kardo (latinsko cardo, cardo maximus) je bila v rimskih mestih, vojaških taborih in kolonijah cesta, ki je potekala v smeri sever-jug.
Poglej Cambodunum in Kardo
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Cambodunum in Köln
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Cambodunum in Kempten
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Cambodunum in Klavdij I.
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Poglej Cambodunum in Kultura žarnih grobišč
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Cambodunum in Latenska kultura
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Cambodunum in Lech (reka)
Leeds
Leeds je mesto v zahodnem Yorkshiru na severu Anglije in jedro samoupravnega metropolitanskega območja (metropolitan borough), ki je s približno 800.000 prebivalci (po oceni sredi leta 2019) drugo največje tovrstno območje v Angliji.
Poglej Cambodunum in Leeds
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Cambodunum in Limes
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Cambodunum in Neron
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Poglej Cambodunum in Notitia dignitatum
Palestra
Olimpiji, Grčija Palestra (grško παλαίστρα) je bila rokoborska šola v antični Grčiji.
Poglej Cambodunum in Palestra
Pretorij
Model pretorija v Kölnu:s 34 ha površine je bil eden največjih v Spodnji Germaniji Skica poznorimskega obcestnega pretorija pri kastelu Argentovarija (Francija) in temelji term Jezus zapušča Pilatov pretorij (sodno dvorano) (poznosrednjeveška slika) Latinski izraz praetorium ali prœtorium ali pretorij je prvotno pomenil generalov šotor v rimskem kastrumu, kastelu ali taboruSmith, William.
Poglej Cambodunum in Pretorij
Propileje
Stopnišče proti propilejam Zunanjost propilej Propileje (grško: Προπύλαια, lat. propylon 'pred vrati') so vsak slavnostni vhod, ki temelji na izvirnih propilejah in se je uporabljal kot vhod na Akropolo v Atenah.
Poglej Cambodunum in Propileje
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Cambodunum in Ptolemaj
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Cambodunum in Retija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Cambodunum in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Cambodunum in Rimsko cesarstvo
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Cambodunum in Strabon
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Cambodunum in Tabula Peutingeriana
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Cambodunum in Tiberij
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Cambodunum in Trier
Via Claudia Augusta
Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.
Poglej Cambodunum in Via Claudia Augusta