Kazalo
34 odnosi: Avstrazija, Belgija, Bitka pri Toursu, Burgundija, De iure - de facto, Fevdalizem, Francija, Francoščina, Franki, Frankovsko cesarstvo, Hilderik III., Karlman (majordom), Karolinško cesarstvo, Karolingi, Konjenica, Majordom, Mavri, Nevstrija, Pipin Herstalski, Pipin Mali, Poitiers, Ragenfrid, Seznam frankovskih kraljev, Srednji vek, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Teoderik IV., Vitez, Vojskovanje, Vzdevek, 22. oktober, 23. avgust, 686, 732, 741.
- Frankovski majordomi
- Karolingi
- Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz
- Rojeni v 680. letih
- Umrli leta 741
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Karel Martel in Avstrazija
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Karel Martel in Belgija
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Poglej Karel Martel in Bitka pri Toursu
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Karel Martel in Burgundija
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Karel Martel in De iure - de facto
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Karel Martel in Fevdalizem
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Karel Martel in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Karel Martel in Francoščina
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Karel Martel in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Karel Martel in Frankovsko cesarstvo
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Poglej Karel Martel in Hilderik III.
Karlman (majordom)
Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * okoli 714, † 17. avgust 754, Vienne.
Poglej Karel Martel in Karlman (majordom)
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Karel Martel in Karolinško cesarstvo
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Karel Martel in Karolingi
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Karel Martel in Konjenica
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Karel Martel in Majordom
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Karel Martel in Mavri
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Karel Martel in Nevstrija
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Poglej Karel Martel in Pipin Herstalski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Karel Martel in Pipin Mali
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Karel Martel in Poitiers
Ragenfrid
Ragenfrid ali Raganfrid je bil majordom frankovskih kraljestev Nevstrije in Burgundije od leta 715, ko je zapolnil praznino, nastalo po smrti Pipina Heristalskega, do leta 718, ko se je Karel Martel uveljavil kot vladar celega Frankovskega kraljestva, * ni znano, † 731.
Poglej Karel Martel in Ragenfrid
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Karel Martel in Seznam frankovskih kraljev
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Karel Martel in Srednji vek
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Karel Martel in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Teoderik IV.
Teoderik IV.; Guillaume Rouillé, ''Promptuarii Iconum Insigniorum'' Teoderik IV. (francosko Thierry), je bil merovinški kralj Frankov, ki je vladal od leta 721 do svoje smrti leta 737, * okoli 712, † 737.
Poglej Karel Martel in Teoderik IV.
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Karel Martel in Vitez
Vojskovanje
Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.
Poglej Karel Martel in Vojskovanje
Vzdevek
Vzdevek je najpogosteje skrajšana oblika nekega imena.
Poglej Karel Martel in Vzdevek
22. oktober
22.
Poglej Karel Martel in 22. oktober
23. avgust
23.
Poglej Karel Martel in 23. avgust
686
686 (DCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel Martel in 686
732
732 (DCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karel Martel in 732
741
741 (DCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Karel Martel in 741