Kazalo
28 odnosi: Alemani, Anzegizel, Avstrazija, Belgija, Berhar, Burgundija, De iure - de facto, Franki, Frankovska, Frizijec, Hildebrand, Karel Martel, Karel Veliki, Karolingi, Majordom, Merovingi, Mozela, Nevstrija, Pariz, Pipin Mali, Pipinidi, Plektruda, Seznam frankovskih kraljev, Teoderik III., Teodoald, 16. december, 635, 714.
- Frankovski majordomi
- Rojeni leta 635
- Umrli leta 714
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Pipin Herstalski in Alemani
Anzegizel
Ansegisel, tudi Ansgise, Ansegus ali Anhises, je bil sin škofa Arnulfa in njegove žene Dode, * okoli 610, † po 657, vendar pred 679.
Poglej Pipin Herstalski in Anzegizel
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Pipin Herstalski in Avstrazija
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Pipin Herstalski in Belgija
Berhar
Berhar je bil leta 686 in 687 dvorni majordom Nevstrije in Burgundije, * ni znano, † 688.
Poglej Pipin Herstalski in Berhar
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Pipin Herstalski in Burgundija
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Pipin Herstalski in De iure - de facto
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Pipin Herstalski in Franki
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Pipin Herstalski in Frankovska
Frizijec
Frizijec je pasma konja.
Poglej Pipin Herstalski in Frizijec
Hildebrand
Hildebrand je lahko.
Poglej Pipin Herstalski in Hildebrand
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Pipin Herstalski in Karel Martel
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Pipin Herstalski in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Pipin Herstalski in Karolingi
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Pipin Herstalski in Majordom
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Pipin Herstalski in Merovingi
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Pipin Herstalski in Mozela
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Pipin Herstalski in Nevstrija
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Pipin Herstalski in Pariz
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Pipin Herstalski in Pipin Mali
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Poglej Pipin Herstalski in Pipinidi
Plektruda
Plektruda Plektruda (latinsko Plectrudis, nemško Plektrud, Plechtrudis) je bila žena nevstrijskega dvornega majordoma in frankovskega vojvode Pipina Herstalskega, * ni znano, † 717.
Poglej Pipin Herstalski in Plektruda
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Pipin Herstalski in Seznam frankovskih kraljev
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Poglej Pipin Herstalski in Teoderik III.
Teodoald
Teodoald ali Teodald je bil po smrti svojega starega očeta Pipina Herstalskega nekaj časa leta 714 dvorni majordom Avstrazije, * 707 ali 708, † 741 Leta 715 je plemstvo za majordoma Nevstrije razglasilo Ragenfrida, za majordoma Avstrazije pa Karla Martela.
Poglej Pipin Herstalski in Teodoald
16. december
16.
Poglej Pipin Herstalski in 16. december
635
635 (DCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Pipin Herstalski in 635
714
714 (DCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Pipin Herstalski in 714
Glej tudi
Frankovski majordomi
Rojeni leta 635
Umrli leta 714
Prav tako znan kot Pipin Srednji.