Kazalo
106 odnosi: Aachen, Alemani, Alemanija, Annales Bertiniani, Aptronim, Arleško kraljestvo, Arnulf Koroški, Aude (departma), Štrosburg, Avstrija, Balderik, Bazilika sv. Kastorja, Koblenz, Belgijska Galija, Benediktinski samostan Lorsch, Berengar I., Bernard Langobardski, Birka, Borna, Dolga ladja, Einhard, Frankfurtska stolnica, Franki, Frankovsko cesarstvo, Fuldski letopisi, Gent, Gerold II., Glinjani, Grad Valkhof, Grofija Flandrija, Grofija Holandija, Guduščani, Halberstadt, Hildegarda, Hildegarda Vinzgauska, Kadolah, Kanton Zürich, Karel Mlajši, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karlov relikviarij, Karolinška renesansa, Karolinška umetnost, Karolingi, Katalonske grofije, Knežji samostan Kempten, Koblenz, Langobardi, Letopisi Frankovskega kraljestva, Ljudevit Posavski, Lotar I. Karolinški, Ludvik Nemški, ... Razširi indeks (56 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ludvik Pobožni in Aachen
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Ludvik Pobožni in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Ludvik Pobožni in Alemanija
Annales Bertiniani
Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.
Poglej Ludvik Pobožni in Annales Bertiniani
Aptronim
Aptronim je ime, ki je zaradi različnih okoliščin posebej prikladno za nosilca imena.
Poglej Ludvik Pobožni in Aptronim
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Ludvik Pobožni in Arleško kraljestvo
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Ludvik Pobožni in Arnulf Koroški
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne.
Poglej Ludvik Pobožni in Aude (departma)
Štrosburg, Avstrija
Grad Straßburg Grad Straßburg, pogled iz mesta Lieding Straßburg, slovensko Štrosburg je mesto in občina z 2036 prebivalci v okrožju Šentvid ob Glini na Koroškem.
Poglej Ludvik Pobožni in Štrosburg, Avstrija
Balderik
Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.
Poglej Ludvik Pobožni in Balderik
Bazilika sv. Kastorja, Koblenz
Južna stran Bazilike sv. Kastorja z vrtom Notranjost Bazilika sv.
Poglej Ludvik Pobožni in Bazilika sv. Kastorja, Koblenz
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Ludvik Pobožni in Belgijska Galija
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Poglej Ludvik Pobožni in Benediktinski samostan Lorsch
Berengar I.
Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.
Poglej Ludvik Pobožni in Berengar I.
Bernard Langobardski
Bernard, kralj Italije (Rex Langobardorum, 810-817), * 797, Vermandois (Normandija), † 17. april 818, Milano.
Poglej Ludvik Pobožni in Bernard Langobardski
Birka
Birka (starornordijsko: Bierkø, latinsko: Birca) je bilo srednjeveško vikinško mesto na otoku Björkö ("Otok brez") na Švedskem.
Poglej Ludvik Pobožni in Birka
Borna
Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.
Poglej Ludvik Pobožni in Borna
Dolga ladja
Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.
Poglej Ludvik Pobožni in Dolga ladja
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Poglej Ludvik Pobožni in Einhard
Frankfurtska stolnica
Frankfurtska stolnica (nemško: Frankfurter Dom), uradno Stolnica svetega Jerneja (nemško: Kaiserdom Sankt Bartholomäus), je rimskokatoliška cerkev zgrajena v gotskem slogu in se nahaja v centru Franfurta v Nemčiji.
Poglej Ludvik Pobožni in Frankfurtska stolnica
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Ludvik Pobožni in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Ludvik Pobožni in Frankovsko cesarstvo
Fuldski letopisi
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV.
Poglej Ludvik Pobožni in Fuldski letopisi
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Ludvik Pobožni in Gent
Gerold II.
Gerold II. (v virih kot Geroldus), frankovski plemič, * ?, † verjetno 832, Bil je frankovski mejni grof na območju Zgornje Panonije v času vladavine Karla Velikega in vzhodnofrankovskega kralja Ludvika Pobožnega, ko je postal tudi prefekt.
Poglej Ludvik Pobožni in Gerold II.
Glinjani
Severno Polabje v 8.-10. stoletju; ozelmlji Glinjanov je v zgornjem levem kvadrantu Glinjani (gornjelužiškosrbsko Glinjany, nemško Linonen) so bili v primerjavi z Obodriti in Veleti majhno ljudstvo Polabskih Slovanov.
Poglej Ludvik Pobožni in Glinjani
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Ludvik Pobožni in Grad Valkhof
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Ludvik Pobožni in Grofija Flandrija
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Ludvik Pobožni in Grofija Holandija
Guduščani
Ozemlje Guduščanov na začetku 9. stoletja (Lika) Guduščani, Guduskani, Gačani ali Kučani (latinsko Guduscani) so bili južnoslovansko pleme, ki se skupaj z Obodriti (latinsko Predenecenti) in Timočani (latinsko Timociani) prvič omenja leta 818 na ozemlju sedanje vzhodne Srbije.
Poglej Ludvik Pobožni in Guduščani
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Ludvik Pobožni in Halberstadt
Hildegarda
Hildegarda je žensko osebno ime.
Poglej Ludvik Pobožni in Hildegarda
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Ludvik Pobožni in Hildegarda Vinzgauska
Kadolah
Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.
Poglej Ludvik Pobožni in Kadolah
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Poglej Ludvik Pobožni in Kanton Zürich
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Poglej Ludvik Pobožni in Karel Mlajši
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Ludvik Pobožni in Karel Plešasti
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Ludvik Pobožni in Karel Veliki
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Ludvik Pobožni in Karlov relikviarij
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Ludvik Pobožni in Karolinška renesansa
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Poglej Ludvik Pobožni in Karolinška umetnost
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Ludvik Pobožni in Karolingi
Katalonske grofije
Katalonske grofije (katalonsko: Comtats catalans, IPA) so srednjeveške državne tvorbe, vključene v Katalonski principat in Aragonsko krono.
Poglej Ludvik Pobožni in Katalonske grofije
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Poglej Ludvik Pobožni in Knežji samostan Kempten
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Ludvik Pobožni in Koblenz
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Ludvik Pobožni in Langobardi
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Poglej Ludvik Pobožni in Letopisi Frankovskega kraljestva
Ljudevit Posavski
Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.
Poglej Ludvik Pobožni in Ljudevit Posavski
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Ludvik Pobožni in Lotar I. Karolinški
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Ludvik Pobožni in Ludvik Nemški
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Ludvik Pobožni in Mejna grofija Istra
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Poglej Ludvik Pobožni in Mersenski sporazum
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Poglej Ludvik Pobožni in Mojmir I. Moravski
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Ludvik Pobožni in Nadškofija Salzburg
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Ludvik Pobožni in Nevstrija
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Ludvik Pobožni in Nijmegen
Omurtag
Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.
Poglej Ludvik Pobožni in Omurtag
Palača Zecca, Benetke
Palača Zecca v Benetkah (italijansko Zecca di Venezia) je stavba iz 16. stoletja v Benetkah v Italiji, v kateri je bila nekoč kovnica Beneške republike.
Poglej Ludvik Pobožni in Palača Zecca, Benetke
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Ludvik Pobožni in Panonska marka
Papež Štefan IV.
Štefan IV., imenovan tudi Štefan V., papež, * okrog 770 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo), † 24. januar 817 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ludvik Pobožni in Papež Štefan IV.
Papež Evgen II.
Evgen II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 780 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 27. avgust 827 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ludvik Pobožni in Papež Evgen II.
Papež Gregor IV.
Gregor IV., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 25. januar 844 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ludvik Pobožni in Papež Gregor IV.
Pax Nicephori
Pax Nicephori (v prevodu: Nikiforjev mir) je izraz, ki se nanaša na mirovno pogodbo, ki naj bi jo leta 803 sklenila frankovski vladar Karel Veliki in bizantinski cesar Nikifor I. Logotet ali na rezultat pogajanj med istima stranema, vendar drugima cesarjema, ki so potekala v letih 811 do 814.
Poglej Ludvik Pobožni in Pax Nicephori
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Poglej Ludvik Pobožni in Perugia
Pipin Grbasti
Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.
Poglej Ludvik Pobožni in Pipin Grbasti
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Poglej Ludvik Pobožni in Pipin I. Akvitanski
Pipin II. Akvitanski
Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.
Poglej Ludvik Pobožni in Pipin II. Akvitanski
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Poglej Ludvik Pobožni in Pipin Langobardski
Prümski sporazum
Prümski sporazum, sklenjen 19.
Poglej Ludvik Pobožni in Prümski sporazum
Protipapež Anastazij III.
Anastazij III., imenovan tudi Anastazij Knjižničar protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (* med 800-812) (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † okrog 878 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ludvik Pobožni in Protipapež Anastazij III.
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Ludvik Pobožni in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Ludvik Pobožni in Ratbod
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Ludvik Pobožni in Reims
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Poglej Ludvik Pobožni in Reimska stolnica
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Poglej Ludvik Pobožni in Renovatio imperii Romanorum
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Ludvik Pobožni in Rodbina Welf
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Ludvik Pobožni in Rudolfini
Runski kamen
Runski kamen je običajno dvignjen kamen z runskim napisom, vendar se izraz lahko uporablja tudi za napise na balvanih in skalni podlagi.
Poglej Ludvik Pobožni in Runski kamen
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.
Poglej Ludvik Pobožni in Rurik
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Ludvik Pobožni in Ruski kaganat
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Ludvik Pobožni in Samostan Sankt Gallen
Samostan Sant'Antimo
Samostan Sant'Antimo (italijansko Abbazia di Sant'Antimo), je nekdanji benediktinski samostan v Castelnuovo dell'Abate, v občini Montalcino v Toskani v osrednji Italiji.
Poglej Ludvik Pobožni in Samostan Sant'Antimo
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Ludvik Pobožni in Seznam francoskih kraljev
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Ludvik Pobožni in Seznam frankovskih kraljev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ludvik Pobožni in Seznam zgodovinskih vsebin
Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim
Hildesheimska stolnica (nemško: Hildesheimer Dom), uradno stolnica Marijinega vnebovzetja (nemško: Hohe Domkirche St. Mariä Himmelfahrt) ali preprosto stolnica svete Marije (nemško: Mariendom), je srednjeveška rimskokatoliška stolnica v središču mesta Hildesheim, Nemčija, ki je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca od leta 1985, skupaj z bližnjo cerkvijo sv.
Poglej Ludvik Pobožni in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim
Stolnica Ribe
Stolnica Ribe ali stolnica Naše Gospe Marije (Ribe Domkirke stoji v starodavnem mestu Ribe na zahodni obali južne Jutlandija na Danskem. V dobi Vikingov jo je kot prvo krščansko cerkev na Danskem ustanovil Ansgar, menih misijonar iz Hamburga, z dovoljenjem poganskega kralja Horika I. Stolnica je v svoji dolgi zgodovini doživela več škodljivih dogodkov in je bila obnovljena, razširjena in večkrat okrašena.
Poglej Ludvik Pobožni in Stolnica Ribe
Strasbourška prisega
Strasbourške prisege je prvo pisano besedilo v francoskem jeziku.
Poglej Ludvik Pobožni in Strasbourška prisega
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ludvik Pobožni in Sveto rimsko cesarstvo
Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Poglej Ludvik Pobožni in Thionville
Timočani
Timočani (srbsko Тимочани, Timočani) so bili južnoslovansko pleme, ki je v zgodnjem srednjem veku naseljevalo ozemlje vzhodne Srbije zahodno od reke Timok in del Srema in Banata.
Poglej Ludvik Pobožni in Timočani
Tisočletna vrtnica
Tisočletna vrtnica (nemško Tausendjähriger Rosenstock, dobesedno 'tisočletni rožni grm') je znana tudi kot Hildesheimska vrtnica.
Poglej Ludvik Pobožni in Tisočletna vrtnica
Toulouški grofje
Grof Toulouški je bil vladar Toulousa med 8.
Poglej Ludvik Pobožni in Toulouški grofje
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Ludvik Pobožni in Verdunska pogodba
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza.
Poglej Ludvik Pobožni in Vinska regija Šampanja
Vita Karoli Magni
''Vita Karoli Magni'', ilustracija v rokopisu iz 13. stoletja Karel Veliki, podoba iz 15. stoletja v stolnici v Moulinu, Francija Vita Karoli Magni (slovensko Življenje Karla Velikega) je biografija Karla Velikega, kralja Frankov in cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jo je napisal Einhard.
Poglej Ludvik Pobožni in Vita Karoli Magni
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej Ludvik Pobožni in Vlastimir (srbski knez)
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik Pobožni in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Ludvik Pobožni in Vojvodina Benevento
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Ludvik Pobožni in Vojvodina Furlanija
Vsi sveti
Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.
Poglej Ludvik Pobožni in Vsi sveti
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ludvik Pobožni in Vzhodnofrankovska država
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Ludvik Pobožni in Zgodovina Nemčije
20. junij
20.
Poglej Ludvik Pobožni in 20. junij
778
778 (DCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik Pobožni in 778
840
840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik Pobožni in 840