Hitreje kot brskalnik!
106 odnosi: Aachen, Alemani, Alemanija, Annales Bertiniani, Aptronim, Arleško kraljestvo, Arnulf Koroški, Aude (departma), Štrosburg, Avstrija, Balderik, Bazilika sv. Kastorja, Koblenz, Belgijska Galija, Benediktinski samostan Lorsch, Berengar I., Bernard Langobardski, Birka, Borna, Dolga ladja, Einhard, Frankfurtska stolnica, Franki, Frankovsko cesarstvo, Fuldski letopisi, Gent, Gerold II., Glinjani, Grad Valkhof, Grofija Flandrija, Grofija Holandija, Guduščani, Halberstadt, Hildegarda, Hildegarda Vinzgauska, Kadolah, Kanton Zürich, Karel Mlajši, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karlov relikviarij, Karolinška renesansa, Karolinška umetnost, Karolingi, Katalonske grofije, Knežji samostan Kempten, Koblenz, Langobardi, Letopisi Frankovskega kraljestva, Ljudevit Posavski, Lotar I. Karolinški, Ludvik Nemški, ..., Mejna grofija Istra, Mersenski sporazum, Mojmir I. Moravski, Nadškofija Salzburg, Nevstrija, Nijmegen, Omurtag, Palača Zecca, Benetke, Panonska marka, Papež Štefan IV., Papež Evgen II., Papež Gregor IV., Pax Nicephori, Perugia, Pipin Grbasti, Pipin I. Akvitanski, Pipin II. Akvitanski, Pipin Langobardski, Prümski sporazum, Protipapež Anastazij III., Prvo bolgarsko cesarstvo, Ratbod, Reims, Reimska stolnica, Renovatio imperii Romanorum, Rodbina Welf, Rudolfini, Runski kamen, Rurik, Ruski kaganat, Samostan Sankt Gallen, Samostan Sant'Antimo, Seznam francoskih kraljev, Seznam frankovskih kraljev, Seznam zgodovinskih vsebin, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim, Stolnica Ribe, Strasbourška prisega, Sveto rimsko cesarstvo, Thionville, Timočani, Tisočletna vrtnica, Toulouški grofje, Verdunska pogodba, Vinska regija Šampanja, Vita Karoli Magni, Vlastimir (srbski knez), Vojvodina Bavarska, Vojvodina Benevento, Vojvodina Furlanija, Vsi sveti, Vzhodnofrankovska država, Zgodovina Nemčije, 20. junij, 778, 840. Razširi indeks (56 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Aachen · Poglej več »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Alemani · Poglej več »
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Alemanija · Poglej več »
Annales Bertiniani
Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Annales Bertiniani · Poglej več »
Aptronim
Aptronim je ime, ki je zaradi različnih okoliščin posebej prikladno za nosilca imena.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Aptronim · Poglej več »
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Arleško kraljestvo · Poglej več »
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Arnulf Koroški · Poglej več »
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne. Leta 2016 je imel 368.025 prebivalcev. Aude je pogosto francosko ime v frankofonskih državah, izvira od Aude ali Ode, žene Boggisa (imenovan tudi Bertrand), vojvode Akvitanskega in matere Euda, brata svetega Huberta. Aude je bilo ime Rolandovi zaročenki v francoskem srednjeveškem junaškem epu Chansons de geste.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Aude (departma) · Poglej več »
Štrosburg, Avstrija
Grad Straßburg Grad Straßburg, pogled iz mesta Lieding Straßburg, slovensko Štrosburg je mesto in občina z 2036 prebivalci v okrožju Šentvid ob Glini na Koroškem.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Štrosburg, Avstrija · Poglej več »
Balderik
Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Balderik · Poglej več »
Bazilika sv. Kastorja, Koblenz
Južna stran Bazilike sv. Kastorja z vrtom Notranjost Bazilika sv.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Bazilika sv. Kastorja, Koblenz · Poglej več »
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Belgijska Galija · Poglej več »
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Benediktinski samostan Lorsch · Poglej več »
Berengar I.
Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Berengar I. · Poglej več »
Bernard Langobardski
Bernard, kralj Italije (Rex Langobardorum, 810-817), * 797, Vermandois (Normandija), † 17. april 818, Milano.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Bernard Langobardski · Poglej več »
Birka
Birka (starornordijsko: Bierkø, latinsko: Birca) je bilo srednjeveško vikinško mesto na otoku Björkö ("Otok brez") na Švedskem.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Birka · Poglej več »
Borna
Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Borna · Poglej več »
Dolga ladja
Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Dolga ladja · Poglej več »
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Einhard · Poglej več »
Frankfurtska stolnica
Frankfurtska stolnica (nemško: Frankfurter Dom), uradno Stolnica svetega Jerneja (nemško: Kaiserdom Sankt Bartholomäus), je rimskokatoliška cerkev zgrajena v gotskem slogu in se nahaja v centru Franfurta v Nemčiji.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Frankfurtska stolnica · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Franki · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Fuldski letopisi
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV. leta 900.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Fuldski letopisi · Poglej več »
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Gent · Poglej več »
Gerold II.
Gerold II. (v virih kot Geroldus), frankovski plemič, * ?, † verjetno 832, Bil je frankovski mejni grof na območju Zgornje Panonije v času vladavine Karla Velikega in vzhodnofrankovskega kralja Ludvika Pobožnega, ko je postal tudi prefekt.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Gerold II. · Poglej več »
Glinjani
Severno Polabje v 8.-10. stoletju; ozelmlji Glinjanov je v zgornjem levem kvadrantu Glinjani (gornjelužiškosrbsko Glinjany, nemško Linonen) so bili v primerjavi z Obodriti in Veleti majhno ljudstvo Polabskih Slovanov.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Glinjani · Poglej več »
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Grad Valkhof · Poglej več »
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Grofija Flandrija · Poglej več »
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Grofija Holandija · Poglej več »
Guduščani
Ozemlje Guduščanov na začetku 9. stoletja (Lika) Guduščani, Guduskani, Gačani ali Kučani (latinsko Guduscani) so bili južnoslovansko pleme, ki se skupaj z Obodriti (latinsko Predenecenti) in Timočani (latinsko Timociani) prvič omenja leta 818 na ozemlju sedanje vzhodne Srbije.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Guduščani · Poglej več »
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Halberstadt · Poglej več »
Hildegarda
Hildegarda je žensko osebno ime.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Hildegarda · Poglej več »
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Hildegarda Vinzgauska · Poglej več »
Kadolah
Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Kadolah · Poglej več »
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Kanton Zürich · Poglej več »
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Karel Mlajši · Poglej več »
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Karel Plešasti · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Karel Veliki · Poglej več »
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Karlov relikviarij · Poglej več »
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Karolinška renesansa · Poglej več »
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Karolinška umetnost · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Karolingi · Poglej več »
Katalonske grofije
Katalonske grofije (katalonsko: Comtats catalans, IPA) so srednjeveške državne tvorbe, vključene v Katalonski principat in Aragonsko krono.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Katalonske grofije · Poglej več »
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Knežji samostan Kempten · Poglej več »
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Koblenz · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Langobardi · Poglej več »
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Letopisi Frankovskega kraljestva · Poglej več »
Ljudevit Posavski
Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Ljudevit Posavski · Poglej več »
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Lotar I. Karolinški · Poglej več »
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Ludvik Nemški · Poglej več »
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Mejna grofija Istra · Poglej več »
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Mersenski sporazum · Poglej več »
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Mojmir I. Moravski · Poglej več »
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Novo!!: Ludvik Pobožni in Nadškofija Salzburg · Poglej več »
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Nevstrija · Poglej več »
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Nijmegen · Poglej več »
Omurtag
Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Omurtag · Poglej več »
Palača Zecca, Benetke
Palača Zecca v Benetkah (italijansko Zecca di Venezia) je stavba iz 16. stoletja v Benetkah v Italiji, v kateri je bila nekoč kovnica Beneške republike.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Palača Zecca, Benetke · Poglej več »
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Panonska marka · Poglej več »
Papež Štefan IV.
Štefan IV., imenovan tudi Štefan V., papež, * okrog 770 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo), † 24. januar 817 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Ludvik Pobožni in Papež Štefan IV. · Poglej več »
Papež Evgen II.
Evgen II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 780 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 27. avgust 827 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Ludvik Pobožni in Papež Evgen II. · Poglej več »
Papež Gregor IV.
Gregor IV., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 25. januar 844 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Ludvik Pobožni in Papež Gregor IV. · Poglej več »
Pax Nicephori
Pax Nicephori (v prevodu: Nikiforjev mir) je izraz, ki se nanaša na mirovno pogodbo, ki naj bi jo leta 803 sklenila frankovski vladar Karel Veliki in bizantinski cesar Nikifor I. Logotet ali na rezultat pogajanj med istima stranema, vendar drugima cesarjema, ki so potekala v letih 811 do 814.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Pax Nicephori · Poglej več »
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Perugia · Poglej več »
Pipin Grbasti
Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Pipin Grbasti · Poglej več »
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Pipin I. Akvitanski · Poglej več »
Pipin II. Akvitanski
Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Pipin II. Akvitanski · Poglej več »
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Pipin Langobardski · Poglej več »
Prümski sporazum
Prümski sporazum, sklenjen 19.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Prümski sporazum · Poglej več »
Protipapež Anastazij III.
Anastazij III., imenovan tudi Anastazij Knjižničar protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (* med 800-812) (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † okrog 878 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Ludvik Pobožni in Protipapež Anastazij III. · Poglej več »
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Ratbod · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Reims · Poglej več »
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Reimska stolnica · Poglej več »
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Renovatio imperii Romanorum · Poglej več »
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Rodbina Welf · Poglej več »
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Rudolfini · Poglej več »
Runski kamen
Runski kamen je običajno dvignjen kamen z runskim napisom, vendar se izraz lahko uporablja tudi za napise na balvanih in skalni podlagi.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Runski kamen · Poglej več »
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14. stoletja) in v Veliki moskovski kneževini (do 16. stoletja).
Novo!!: Ludvik Pobožni in Rurik · Poglej več »
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Ruski kaganat · Poglej več »
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Samostan Sankt Gallen · Poglej več »
Samostan Sant'Antimo
Samostan Sant'Antimo (italijansko Abbazia di Sant'Antimo), je nekdanji benediktinski samostan v Castelnuovo dell'Abate, v občini Montalcino v Toskani v osrednji Italiji.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Samostan Sant'Antimo · Poglej več »
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Seznam francoskih kraljev · Poglej več »
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Seznam frankovskih kraljev · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim
Hildesheimska stolnica (nemško: Hildesheimer Dom), uradno stolnica Marijinega vnebovzetja (nemško: Hohe Domkirche St. Mariä Himmelfahrt) ali preprosto stolnica svete Marije (nemško: Mariendom), je srednjeveška rimskokatoliška stolnica v središču mesta Hildesheim, Nemčija, ki je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca od leta 1985, skupaj z bližnjo cerkvijo sv. Mihaela.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim · Poglej več »
Stolnica Ribe
Stolnica Ribe ali stolnica Naše Gospe Marije (Ribe Domkirke stoji v starodavnem mestu Ribe na zahodni obali južne Jutlandija na Danskem. V dobi Vikingov jo je kot prvo krščansko cerkev na Danskem ustanovil Ansgar, menih misijonar iz Hamburga, z dovoljenjem poganskega kralja Horika I. Stolnica je v svoji dolgi zgodovini doživela več škodljivih dogodkov in je bila obnovljena, razširjena in večkrat okrašena. Stolnica v Ribeju je danes najbolje ohranjena romanska stavba na Danskem, vendar odraža množico različnih arhitekturnih slogov in umetniških tradicij. Uvršča se med najbolj priljubljene turistične znamenitosti na Danskem in je prejela dve zvezdici v Michelinovem vodniku.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Stolnica Ribe · Poglej več »
Strasbourška prisega
Strasbourške prisege je prvo pisano besedilo v francoskem jeziku.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Strasbourška prisega · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Thionville · Poglej več »
Timočani
Timočani (srbsko Тимочани, Timočani) so bili južnoslovansko pleme, ki je v zgodnjem srednjem veku naseljevalo ozemlje vzhodne Srbije zahodno od reke Timok in del Srema in Banata.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Timočani · Poglej več »
Tisočletna vrtnica
Tisočletna vrtnica (nemško Tausendjähriger Rosenstock, dobesedno 'tisočletni rožni grm') je znana tudi kot Hildesheimska vrtnica.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Tisočletna vrtnica · Poglej več »
Toulouški grofje
Grof Toulouški je bil vladar Toulousa med 8.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Toulouški grofje · Poglej več »
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Verdunska pogodba · Poglej več »
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza. Vinogradniške meje Šampanje (appellation d'origine contrôlée – AOC – zaščitena oznaka porekla) so pravno opredeljene in razdeljene na pet vinogradniških območij v zgodovinski pokrajini: Aube, Côte des Blancs, Côte de Sézanne, Montagne de Reims in Vallée de la Marne. Mesti Reims in Épernay sta trgovska centra tega območja. Reims je znan po svoji stolnici, kraju kronanja francoskih kraljev in Unescove svetovne dediščine. Zgodovina šampanjske vinske regije na severnih robovih Francije, je imela pomembno vlogo pri razvoju tega edinstvenega okoliša. Bližina območja Pariza je spodbudila gospodarski uspeh regije v trgovini z vinom, so pa so vasi in vinogradi postavljeni na poti vojaških pohodov v francosko prestolnico. Kljub pogostosti teh vojaških spopadov je regija v zgodnjem srednjem veku razvila sloves kakovostne proizvodnje vina in je lahko nadaljevala s tem ugledom, saj so proizvajalci v regiji začeli s penečim vinom s prihodom velikih šampanjskih hiš v 17. in 18. stoletju. stoletja. Glavno grozdje, ki se prideluje v regiji je chardonnay, modri pinot (Pinot noir) in pinot meunier. Modri pinot je najbolj razširjeno grozdje v regiji Aube in zelo dobro raste v Montagne de Reims. Pinot Meunier je prevladujoče grozdje v regiji Vallée de la Marne. Côte des Blancs je skoraj izključno namenjen chardonnayju. K. Gargett, P. Forrestal, & C. Fallis The Encyclopedic Atlas of Wine pg 164 Global Book Publishing 2004.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Vinska regija Šampanja · Poglej več »
Vita Karoli Magni
''Vita Karoli Magni'', ilustracija v rokopisu iz 13. stoletja Karel Veliki, podoba iz 15. stoletja v stolnici v Moulinu, Francija Vita Karoli Magni (slovensko Življenje Karla Velikega) je biografija Karla Velikega, kralja Frankov in cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jo je napisal Einhard.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Vita Karoli Magni · Poglej več »
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Vlastimir (srbski knez) · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Vojvodina Benevento · Poglej več »
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Vojvodina Furlanija · Poglej več »
Vsi sveti
Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Vsi sveti · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Ludvik Pobožni in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
20. junij
20.
Novo!!: Ludvik Pobožni in 20. junij · Poglej več »
778
778 (DCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ludvik Pobožni in 778 · Poglej več »
840
840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ludvik Pobožni in 840 · Poglej več »
