Odpri v Google MapsKazalo
25 odnosi: Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, Šlezija, Štajerska (vojvodina), Češka (zgodovinska dežela), Bukovina, Dalmacija, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Dualizem, Galicija, Goriška (grofija), Istra, Koroška (vojvodina), Kranjska, Leitha, Meja (razločitev), Moravska, Ogrska, Predarlska, Salzburg (zvezna dežela), Spodnja Avstrija, Tirolska, Translajtanija, Trst, Zgornja Avstrija.
- Geografija Evrope
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Poglej Cislajtanija in Avstrijsko primorje
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Cislajtanija in Avstro-Ogrska
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Cislajtanija in Šlezija
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Cislajtanija in Štajerska (vojvodina)
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Cislajtanija in Češka (zgodovinska dežela)
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Cislajtanija in Bukovina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Cislajtanija in Dalmacija
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Poglej Cislajtanija in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Dualizem
Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.
Poglej Cislajtanija in Dualizem
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Cislajtanija in Galicija
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Cislajtanija in Goriška (grofija)
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Cislajtanija in Istra
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Cislajtanija in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Cislajtanija in Kranjska
Leitha
Leitha (nemško Leitha; madžarsko Lajta, arhaično slovensko Litva) je okoli 180 km dolga reka v Srednji Evropi.
Poglej Cislajtanija in Leitha
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Poglej Cislajtanija in Meja (razločitev)
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Cislajtanija in Moravska
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Cislajtanija in Ogrska
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Cislajtanija in Predarlska
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Cislajtanija in Salzburg (zvezna dežela)
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Cislajtanija in Spodnja Avstrija
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Cislajtanija in Tirolska
Translajtanija
Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe (arhaično slov. Litva, zato včasih tudi Translitvanija).
Poglej Cislajtanija in Translajtanija
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Cislajtanija in Trst
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Cislajtanija in Zgornja Avstrija
Glej tudi
Geografija Evrope
Prav tako znan kot Cislitvanija, Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru.