Odpri v Google MapsKazalo
39 odnosi: Adolf Karl Daniel von Auersperg, Avstrija, Avstro-Ogrska, Avstro-Ogrski kompromis, Železniška postaja Jesenice, Češka, Črnovice, Bukovina, Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo, Domobranstvo (Avstro-Ogrska), Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Franz Xaver Woschnagg, Galicija, Grofija Tirolska, Ivan Žolger, Ivan Hribar, Karel Hohenwart, Karel V. Habsburški, Kraljevina Češka, Kranjska, Leitha, Majniška deklaracija (1917), Obči državljanski zakonik, Občina Suhi Mlin, Orožništvo (Avstro-Ogrska), Poknežena grofija Goriška in Gradiška, Prva svetovna vojna na Slovenskem, Radoslav Razlag, Sarajevo, Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj, Simon Rutar, Slovenske dežele, Stavba avstrijskega Parlamenta, Translajtanija, Trializem (Avstro-Ogrska), Urad zveznega kanclerja (Avstrija), Vladimir Levec, Zgodovina Slovenije.
Adolf Karl Daniel von Auersperg
Knez Adolf Wilhelm Karl Daniel von Auersperg, avstrijski plemič iz rodbine Auersperg, * 21. julij 1821, Praga, † 5. januar 1885, dvorec Goldegg, Neidling, Spodnja Avstrija.
Poglej Cislajtanija in Adolf Karl Daniel von Auersperg
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Cislajtanija in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Cislajtanija in Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrski kompromis
Avstro-Ogrski kompromis (nemško Ausgleich, madžarsko Kiegyezés), sklenjen leta 1867, je vzpostavil dvojno Avstro-Ogrsko monarhijo.
Poglej Cislajtanija in Avstro-Ogrski kompromis
Železniška postaja Jesenice
Železniška postaja Jesenice je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Jesenice in je v lasti Slovenskih železnic.
Poglej Cislajtanija in Železniška postaja Jesenice
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Cislajtanija in Češka
Črnovice
Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.
Poglej Cislajtanija in Črnovice
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Cislajtanija in Bukovina
Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo
Cesarski in kraljevi polki so se razvrščali v bojne enote (Kampftruppen) in cesarske in kraljeve enote za bojno podporo, ki jih prikazuje ta seznam (stanje leta 1914).
Poglej Cislajtanija in Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo
Domobranstvo (Avstro-Ogrska)
Cesarsko-kraljevo Domobranstvo (izvirno k.; kratica LW) je naziv za kopensko vojsko Cislajtanije (avstrijski del Avstro-Ogrske).
Poglej Cislajtanija in Domobranstvo (Avstro-Ogrska)
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Cislajtanija in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Poglej Cislajtanija in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Franz Xaver Woschnagg
Franz Xaver Woschnagg, slovensko-nemški podjetnik in tovarnar, * 22. oktober 1832, Šoštanj, † 1. december 1912, Šoštanj.
Poglej Cislajtanija in Franz Xaver Woschnagg
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Cislajtanija in Galicija
Grofija Tirolska
(Poknežena) Grofija Tirolska (tudi Tirolsko) je bila cesarska državna posest Svetorimskega cesarstva ustanovljena okoli leta 1140.
Poglej Cislajtanija in Grofija Tirolska
Ivan Žolger
Ivan Žolger, slovenski pravnik in diplomat, * 22. oktober 1867, Devina, Avstro-Ogrska, † 16. maj 1925, Lassnitzhöhe, Avstrija.
Poglej Cislajtanija in Ivan Žolger
Ivan Hribar
Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.
Poglej Cislajtanija in Ivan Hribar
Karel Hohenwart
Grof Karl Siegmund von Hohenwart, avstrijski politik, * 12. februar 1824, Dunaj; † 26. april 1899, Dunaj.
Poglej Cislajtanija in Karel Hohenwart
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Cislajtanija in Karel V. Habsburški
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Cislajtanija in Kraljevina Češka
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Cislajtanija in Kranjska
Leitha
Leitha (nemško Leitha; madžarsko Lajta, arhaično slovensko Litva) je okoli 180 km dolga reka v Srednji Evropi.
Poglej Cislajtanija in Leitha
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Poglej Cislajtanija in Majniška deklaracija (1917)
Obči državljanski zakonik
Vojnozgodovinskega muzeja Obči državljanski zakonik, s kratico ODZ (izvirno nemško Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB), je kodifikacija splošnega (občega) civilnega (državljanskega) prava iz časov Habsburške monarhije in s tem tudi pravnega sistema v slovenskih deželah.
Poglej Cislajtanija in Obči državljanski zakonik
Občina Suhi Mlin
Suhi Mlin (narečno Sühi mlin, nemško Minihof-Liebau, madžarsko Liba, hrvaško Loveča) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Poglej Cislajtanija in Občina Suhi Mlin
Orožništvo (Avstro-Ogrska)
Orožništvo (tudi žandarmerija) je bila paravojaška policijska sila v Avstrijskem cesarstvu in Avstro-Ogrski.
Poglej Cislajtanija in Orožništvo (Avstro-Ogrska)
Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Poknežena grofija Goriška in Gradiška (Gefürstete Grafschaft Görz und Gradis; Principesca Contea di Gorizia e Gradisca), zgodovinsko včasih okrajšano in črkovano kot »Goritz«, je bila kronska dežela Habsburžanov v Avstrijskem primorju na Jadranu, na mejnem območju današnjih Italije in Slovenije.
Poglej Cislajtanija in Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Prva svetovna vojna na Slovenskem
Med prvo svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija del Avstro-Ogrske, ki je bila ves čas (1914-1918) udeleženka vojne na strani centralnih sil.
Poglej Cislajtanija in Prva svetovna vojna na Slovenskem
Radoslav Razlag
Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske, * 12. januar 1826, Radoslavci, † 5. junij 1880, Brežice.
Poglej Cislajtanija in Radoslav Razlag
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Cislajtanija in Sarajevo
Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj
Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj zajema vse slovenske športnike, ki so kdaj prejeli vsaj eno olimpijsko medaljo, bodisi da so zastopali AvstrijoAvstro-Ogrska je do razpada države leta 1918 nastopala na Olimpijskih igrah ločeno kot Avstrija (Cislajtanija) in Madžarska (Translajtanija).
Poglej Cislajtanija in Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj
Simon Rutar
Simon Rutar, slovenski zgodovinar, geograf in arheolog, * 12. oktober 1851, Krn, † 3. maj 1903, Ljubljana.
Poglej Cislajtanija in Simon Rutar
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Poglej Cislajtanija in Slovenske dežele
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Cislajtanija in Stavba avstrijskega Parlamenta
Translajtanija
Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe (arhaično slov. Litva, zato včasih tudi Translitvanija).
Poglej Cislajtanija in Translajtanija
Trializem (Avstro-Ogrska)
Avstro-Ogrska okoli leta 1911 – prikaz narodnosti in notranjih političnih mej (črtkano) Trialistični predlog iz leta 1905. Henrik Hanau, Dunaj Najobči trialistični predlog, 1910, Nikola Zvonimir Bjelovučić Trialistični predlog združitve le hrvaških kronskih dežel, 1910, Ivo Pilar Trializem je bil v zgodovini Avstro-Ogrske politično gibanje, ki je poskušalo preurediti dvostranski imperij v tristranega, z ustanovitvijo hrvaške države, po statusu enake Avstriji in Madžarski, ki bi združila vse Južne Slovane, živeče v tedanji monarhiji.
Poglej Cislajtanija in Trializem (Avstro-Ogrska)
Urad zveznega kanclerja (Avstrija)
Urad zveznega kanclerja ali kancelarija (skrajšano; zgodovinsko tudi in) je v avstrijski politiki urad kanclerja.
Poglej Cislajtanija in Urad zveznega kanclerja (Avstrija)
Vladimir Levec
Vladimir Levec, slovenski pravni zgodovinar, * 20. januar 1877, Ljubljana, † 7. oktober 1904, Ljubljana.
Poglej Cislajtanija in Vladimir Levec
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Cislajtanija in Zgodovina Slovenije
Prav tako znan kot Cislitvanija, Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru.