Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Avstrijsko primorje

Index Avstrijsko primorje

Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 37 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Druga svetovna vojna, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Furlanija - Julijska krajina, Goriška, Gorica, Gradišče ob Soči, Guverner, Hrvaška, Hrvati, Ilirske province, Istra, Italija, Italijani, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Koper, Kraljevina Italija, Krk, Lošinj, Londonski sporazum, Nemci, Pazin, Poreč, Primorska, Pristanišče, Pulj, Sežana, Slovenci, Slovenija, Slovenska Istra, Tolmin, Tržič, Tretji rajh, Trst, Volosko, Wehrmacht.

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Avstrijsko primorje in Avstrijsko cesarstvo

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Avstrijsko primorje in Avstro-Ogrska

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Avstrijsko primorje in Druga svetovna vojna

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Poglej Avstrijsko primorje in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Avstrijsko primorje in Furlanija - Julijska krajina

Goriška

Goriška se lahko nanaša na.

Poglej Avstrijsko primorje in Goriška

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Poglej Avstrijsko primorje in Gorica

Gradišče ob Soči

Gradišče ob Soči (italijansko Gradisca d'Isonzo, furlansko Gardiscje ali Gardiscje Imperiâl, vzhodno-furlansko Gardiscja) je naselje in občina v bivši Goriški pokrajini, v deželi Furlanija - Julijska krajina v Italiji.

Poglej Avstrijsko primorje in Gradišče ob Soči

Guverner

Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.

Poglej Avstrijsko primorje in Guverner

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Avstrijsko primorje in Hrvaška

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Avstrijsko primorje in Hrvati

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Poglej Avstrijsko primorje in Ilirske province

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Avstrijsko primorje in Istra

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Avstrijsko primorje in Italija

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Avstrijsko primorje in Italijani

Karel I. Habsburško-Lotarinški

Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.

Poglej Avstrijsko primorje in Karel I. Habsburško-Lotarinški

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Avstrijsko primorje in Koper

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Avstrijsko primorje in Kraljevina Italija

Krk

Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.

Poglej Avstrijsko primorje in Krk

Lošinj

Lošinj (latinsko: Apsorrus, italijansko: Lussino) je hrvaški otok v južnem Kvarnerju.

Poglej Avstrijsko primorje in Lošinj

Londonski sporazum

Londonski sporazum lahko pomeni naslednje sporazume.

Poglej Avstrijsko primorje in Londonski sporazum

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Avstrijsko primorje in Nemci

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.

Poglej Avstrijsko primorje in Pazin

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Poglej Avstrijsko primorje in Poreč

Primorska

Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.

Poglej Avstrijsko primorje in Primorska

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Poglej Avstrijsko primorje in Pristanišče

Pulj

Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.

Poglej Avstrijsko primorje in Pulj

Sežana

Sežana (italijansko Sesana, nemško Zizan) je mesto v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega Krasa.

Poglej Avstrijsko primorje in Sežana

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Avstrijsko primorje in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Avstrijsko primorje in Slovenija

Slovenska Istra

Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.

Poglej Avstrijsko primorje in Slovenska Istra

Tolmin

cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.

Poglej Avstrijsko primorje in Tolmin

Tržič

Tržič je mesto z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu Gorenjske.

Poglej Avstrijsko primorje in Tržič

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Avstrijsko primorje in Tretji rajh

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Avstrijsko primorje in Trst

Volosko

Volosko Volosko je manjše istrsko ribiško in turistično naselje, ki je v novejši zgodovini postalo sestavni del Opatije.

Poglej Avstrijsko primorje in Volosko

Wehrmacht

Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.

Poglej Avstrijsko primorje in Wehrmacht