Odpri v Google MapsKazalo
48 odnosi: Arnold Rikli, Avstro-Ogrska, Šavrinke, Žaga, Bovec, Bale, Cislajtanija, Džamija v Logu pod Mangartom, Družba svetega Cirila in Metoda, Eleonora Jenko Groyer, Emil Semolič, Eugen Bregant, Franc Golob (agronom), Franc Ksaver Lušin, Furlanija - Julijska krajina, Gimnazija Nova Gorica, Gračišće, Ilirsko kraljestvo, Istra, Izola, Lucija, Piran, Marezige, Notranja Avstrija, Pazin, Piran, Poknežena grofija Goriška in Gradiška, Pokrajina Trst, Pokrajine v Sloveniji, Poreč, Portorož, Primorska, Prva svetovna vojna na Slovenskem, Rapalska pogodba, Renato Ferrari, Rovinj, Seznam osebnosti iz Občine Kobarid, Slovenska Istra, Slovenska skupnost v Italiji, Stane Dobovičnik, Stanko Birsa, Svobodno tržaško ozemlje, Trst, Umag, Venčeslav Budin, Vodnjan, Združitev Italije, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945, 10. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo).
Arnold Rikli
Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Avstrijsko primorje in Arnold Rikli
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Avstrijsko primorje in Avstro-Ogrska
Šavrinke
istrski narodni noši Šavrinke je poimenovanje za dekleta in žene iz najbolj revnih krajev notranjosti slovenske in še bolj hrvaške Istre, ki so se ukvarjale s prodajo pridelkov in preprodajo drugega drobnega blaga, tudi po naročilu.
Poglej Avstrijsko primorje in Šavrinke
Žaga, Bovec
Mejni prehod za mednarodni promet Učja Slap Boka Spominska polšča Antona Ocvirka Žaga je obmejno razpotegnjeno naselje z mejnim prehodom za mednarodni promet učja v občini Bovec.
Poglej Avstrijsko primorje in Žaga, Bovec
Bale
Bale (italijansko Valle) so Istrsko naselje na Hrvaškem z okoli 1000 prebivalci, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Avstrijsko primorje in Bale
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Avstrijsko primorje in Cislajtanija
Džamija v Logu pod Mangartom
Džamija v Logu pod Mangartom je bila sunitska džamija in prva džamija, ki je bila zgrajena na področju Slovenije.
Poglej Avstrijsko primorje in Džamija v Logu pod Mangartom
Družba svetega Cirila in Metoda
Družba svetega Cirila in svetega Metoda je bila leta 1885 v Ljubljani ustanovljena zasebna, narodnoobrambna, šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na področju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske.
Poglej Avstrijsko primorje in Družba svetega Cirila in Metoda
Eleonora Jenko Groyer
Eleonora Jenko Groyer, slovenska zdravnica, * 15. februar 1879 Ljubljana, † 24. junij 1959, Ljubljana.
Poglej Avstrijsko primorje in Eleonora Jenko Groyer
Emil Semolič
Emil Semolič, slovenski društveni delavec, * 8. avgust 1901, Mavhinje, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, † 13. marec 1973, Buenos Aires, Argentina.
Poglej Avstrijsko primorje in Emil Semolič
Eugen Bregant
Eugen Bregant, avstrijski general, * 29. januar 1875, Trst, Primorska, Avstro-Ogrska, † 18. november 1936, Gradec, Štajerska, Avstrija.
Poglej Avstrijsko primorje in Eugen Bregant
Franc Golob (agronom)
Franc Golob, slovenski agronom, član organizacije TIGR in slikar, * 18. september 1910, Grahovo ob Bači, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, † 14. september 2002, Ljubljana - na spletišču Primorci.si, obiskano 12.
Poglej Avstrijsko primorje in Franc Golob (agronom)
Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.
Poglej Avstrijsko primorje in Franc Ksaver Lušin
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Avstrijsko primorje in Furlanija - Julijska krajina
Gimnazija Nova Gorica
Gimnazija Nova Gorica je slovenska državna gimnazija s sedežem na Delpinovi ulici v središču Nove Gorice.
Poglej Avstrijsko primorje in Gimnazija Nova Gorica
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Avstrijsko primorje in Gračišće
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Avstrijsko primorje in Ilirsko kraljestvo
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Avstrijsko primorje in Istra
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.
Poglej Avstrijsko primorje in Izola
Lucija, Piran
Lucija, prvotno Sveta Lucija (Santa Lucia), je urbano obmorsko naselje v Slovenski Istri, največje naselje ob Piranskem zalivu in v občini Piran, nahaja se med Portorožem in Sečo.
Poglej Avstrijsko primorje in Lucija, Piran
Marezige
Marezige so naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Avstrijsko primorje in Marezige
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Avstrijsko primorje in Notranja Avstrija
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Avstrijsko primorje in Pazin
Piran
Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.
Poglej Avstrijsko primorje in Piran
Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Poknežena grofija Goriška in Gradiška (Gefürstete Grafschaft Görz und Gradis; Principesca Contea di Gorizia e Gradisca), zgodovinsko včasih okrajšano in črkovano kot »Goritz«, je bila kronska dežela Habsburžanov v Avstrijskem primorju na Jadranu, na mejnem območju današnjih Italije in Slovenije.
Poglej Avstrijsko primorje in Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Pokrajina Trst
Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Avstrijsko primorje in Pokrajina Trst
Pokrajine v Sloveniji
Tradicionalne pokrajine Slovenije Pokrajine v Sloveniji so različne pokrajinske enote, na katere je razdeljena Slovenija.
Poglej Avstrijsko primorje in Pokrajine v Sloveniji
Poreč
Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.
Poglej Avstrijsko primorje in Poreč
Portorož
Portoróž je urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.
Poglej Avstrijsko primorje in Portorož
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Avstrijsko primorje in Primorska
Prva svetovna vojna na Slovenskem
Med prvo svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija del Avstro-Ogrske, ki je bila ves čas (1914-1918) udeleženka vojne na strani centralnih sil.
Poglej Avstrijsko primorje in Prva svetovna vojna na Slovenskem
Rapalska pogodba
Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.
Poglej Avstrijsko primorje in Rapalska pogodba
Renato Ferrari
Renato Ferarri, italijanski pisatelj, kronist družine Fabiani in borec proti fašizmu, * 27. september 1908, Gorica, Goriška, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, † 2002, Milano, Italija.
Poglej Avstrijsko primorje in Renato Ferrari
Rovinj
Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.
Poglej Avstrijsko primorje in Rovinj
Seznam osebnosti iz Občine Kobarid
Občina Kobarid (označena rdeče) na zemljevidu Slovenije Seznam osebnosti iz Kobarid vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Avstrijsko primorje in Seznam osebnosti iz Občine Kobarid
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Poglej Avstrijsko primorje in Slovenska Istra
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Avstrijsko primorje in Slovenska skupnost v Italiji
Stane Dobovičnik
Stane Dobovičnik - Krt, slovenski partizanski komandant, * 8. december 1914, Tržič, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska (danes Italija), † 30. marec 1944, Topolšica.
Poglej Avstrijsko primorje in Stane Dobovičnik
Stanko Birsa
Stanko Birsa, slovenski kulturni organizator, * 3. junij 1912, Trst, Primorje, Avstro-Ogrska, † 31. december 1998, Trst, Italija.
Poglej Avstrijsko primorje in Stanko Birsa
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Avstrijsko primorje in Svobodno tržaško ozemlje
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Avstrijsko primorje in Trst
Umag
Umag (italijansko Umago; lat. Humagum) je istrsko obalno mesto, tudi najzahodnejše na Hrvaškem, ki šteje po zadnjem popisu 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske mestne občine kot enote lokalne samouprave (hrv. Grad Umag) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500).
Poglej Avstrijsko primorje in Umag
Venčeslav Budin
Venčeslav Budin, slovenski zborovodja in prosvetni delavec, * 25. januar 1908, Miren, Primorje, Avstro-Ogrska, † 19. oktober 1979, Golnik, SR Slovenija, SFRJ.
Poglej Avstrijsko primorje in Venčeslav Budin
Vodnjan
Vodnjan (italijansko Dignano) je istrsko mesto z dobrimi 3.000 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Avstrijsko primorje in Vodnjan
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Avstrijsko primorje in Združitev Italije
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Poglej Avstrijsko primorje in Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 je obdobje v zgodovini, v katerem je Slovenija prvič dobila samostojno vojsko in svojo prvo Narodno vlado.
Poglej Avstrijsko primorje in Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
10. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)
10.
Poglej Avstrijsko primorje in 10. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)