Kazalo
65 odnosi: Alpe, Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, Avstrijsko cesarstvo, Šibenik, Črna gora, Beneška republika, Bitka pri Visu (1811), Bitka pri Waterlooju, Bogumil Vošnjak, Boka Kotorska, Bratislavski mir (1805), Charles Nodier, Dalmacija, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Dunajski kongres, Fran Zwitter, Francoščina, Francoski departma, Gimnazija, Glavno mesto, Goriška, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvaški huzarski polk, Ilirsko kraljestvo, Istra, Italijanščina, Italijansko kraljestvo, Jadransko morje, Karlovec, Koper, Koroška (vojvodina), Kraljeva dalmatinska legija, Kraljevi dalmatinski polk, Kranjska, Lienz, Ljubljana, Melita Pivec Stele, Mesto, Nadškofija, Napoleon Bonaparte, Nemščina, Osmansko cesarstvo, Prvo Francosko cesarstvo, Republika, Rok Stergar, Rusi, Sava, Senj, ... Razširi indeks (15 več) »
- 19. stoletje v Italiji
- Avstrijsko cesarstvo
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Ilirske province in Alpe
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, francoski maršal, vojvoda Dubrovniški, * 20. julij 1774, Châtillon-sur-Seine, † 2. marec 1852, Benetke.
Poglej Ilirske province in Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ilirske province in Avstrijsko cesarstvo
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Ilirske province in Šibenik
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Ilirske province in Črna gora
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Ilirske province in Beneška republika
Bitka pri Visu (1811)
Bitka pri Visu (1811) (Battle of Lissa; Bataille de Lissa; Battaglia di Lissa; Viška bitka) je bil mornariški spopad med floto britanskih fregat ter večjo floto francoskih in italijanskih fregat in manjših ladij, ki je potekal 13.
Poglej Ilirske province in Bitka pri Visu (1811)
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Poglej Ilirske province in Bitka pri Waterlooju
Bogumil Vošnjak
Bogumil Vošnjak (tudi Bogomil Vošnjak), slovenski pravnik, politik in diplomat, * 9. september 1882, Celje, † 18. junij 1959, Washington, ZDA.
Poglej Ilirske province in Bogumil Vošnjak
Boka Kotorska
Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.
Poglej Ilirske province in Boka Kotorska
Bratislavski mir (1805)
Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.
Poglej Ilirske province in Bratislavski mir (1805)
Charles Nodier
Charles Nodier, s polnim imenom Jean-Charles-Emmanuel Nodier, francoski pesnik pisatelj, leksikograf, prirodopisec in urednik, * 29. april 1780, Besançon, † 27. januar 1844, Pariz.
Poglej Ilirske province in Charles Nodier
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Ilirske province in Dalmacija
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Ilirske province in Dubrovniška republika
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Ilirske province in Dubrovnik
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Ilirske province in Dunajski kongres
Fran Zwitter
Beli Cerkvi Fran Zwitter, slovenski zgodovinar, * 24. oktober 1905, Bela Cerkev, † 14. april 1988, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Fran Zwitter
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Ilirske province in Francoščina
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Ilirske province in Francoski departma
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Ilirske province in Gimnazija
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Ilirske province in Glavno mesto
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Ilirske province in Goriška
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Ilirske province in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ilirske province in Hrvaška
Hrvaški huzarski polk
Hrvaški huzarski polk (francosko Regiment de hussards croates) je bil huzarski polk, ki so ga ustanovili Francozi v Ilirskih provincah.
Poglej Ilirske province in Hrvaški huzarski polk
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Ilirske province in Ilirsko kraljestvo
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Ilirske province in Istra
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Ilirske province in Italijanščina
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Poglej Ilirske province in Italijansko kraljestvo
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Ilirske province in Jadransko morje
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Ilirske province in Karlovec
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Ilirske province in Koper
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ilirske province in Koroška (vojvodina)
Kraljeva dalmatinska legija
Kraljeva dalmatinska legija (izvirno) je bila vojaška enota, ki so jo ustanovili Francozi v času, ko je bila Dalmacija del Italijanskega kraljestva.
Poglej Ilirske province in Kraljeva dalmatinska legija
Kraljevi dalmatinski polk
Kraljevi dalmatinski polk (izvirno) je bila vojaška enota, ki so jo ustanovili Francozi v času, ko je bila Dalmacija del Italijanskega kraljestva.
Poglej Ilirske province in Kraljevi dalmatinski polk
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Ilirske province in Kranjska
Lienz
Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.
Poglej Ilirske province in Lienz
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Ilirske province in Ljubljana
Melita Pivec Stele
Melita Pivec - Stele (tudi Melitta), slovenska knjižničarka in zgodovinarka, * 9. marec 1894, Dunaj, † 15. oktober 1973, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Melita Pivec Stele
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Ilirske province in Mesto
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Poglej Ilirske province in Nadškofija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Ilirske province in Napoleon Bonaparte
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Ilirske province in Nemščina
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ilirske province in Osmansko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Ilirske province in Prvo Francosko cesarstvo
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Ilirske province in Republika
Rok Stergar
Rok Stergar, slovenski zgodovinar, * 2. februar 1973, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Rok Stergar
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Ilirske province in Rusi
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Ilirske province in Sava
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Ilirske province in Senj
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Ilirske province in Slovenščina
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Ilirske province in Split
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Ilirske province in Tirolska
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Ilirske province in Trst
Vasilij Melik
Vasilij Melik, slovenski zgodovinar, * 17. januar 1921, Ljubljana, † 28. januar 2009, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Vasilij Melik
Vis
Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Ilirske province in Vis
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Ilirske province in Vojna krajina
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Ilirske province in Zadar
Zgodovinski časopis
Zgodovinski časopis je slovenska zgodovinska znanstvena revija.
Poglej Ilirske province in Zgodovinski časopis
1. ilirski strelski polk
1.
Poglej Ilirske province in 1. ilirski strelski polk
2. ilirski strelski polk
2.
Poglej Ilirske province in 2. ilirski strelski polk
3. ilirski strelski polk
3.
Poglej Ilirske province in 3. ilirski strelski polk
4. ilirski strelski polk
4.
Poglej Ilirske province in 4. ilirski strelski polk
5. ilirski strelski polk
5.
Poglej Ilirske province in 5. ilirski strelski polk
6. ilirski strelski polk
6.
Poglej Ilirske province in 6. ilirski strelski polk