Kazalo
203 odnosi: Absint, Ankaran, Anton Bernik, Anton Codelli (politik), Anton Gogola, Anton Jeuniker, Anton Rožič, Arhivarstvo na Slovenskem, Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko primorje, Šentjakob v Rožu, Šmarje - Sap, Šmohor (Avstrijska Koroška), Študij kemije v Ljubljani, Žaga, Bovec, Žiga Zois, Župan, Župnija Kranj, Človek letnih časov, Črni graben, Črnogorsko primorje, Črnuče, Bakar, Bale, Begunec, Beljak, Bilčovs, Biograd na Moru, Bitka pri Šmarju, Bitka pri Visu (1811), Bled, Blejski grad, Blekova vas, Bogdan Milutinović, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Brje, Ajdovščina, Bukovništvo, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled, Cetin, Charles Nodier, Civilna bolnišnica, Ljubljana, Code civil, Deželsko sodišče, Dmitrij Senjavin, Doberdob, Dubrovniška republika, Dunajski kongres, Empir, Filharmonična družba, ... Razširi indeks (153 več) »
Absint
Absint Absint (francosko absinthe, češko in nemško absinth, špansko absenta) je močna in aromatična žgana pijača z visoko vsebnostjo alkohola (tradicionalno okoli 68 %).
Poglej Ilirske province in Absint
Ankaran
Ankaran je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.200 prebivalci.
Poglej Ilirske province in Ankaran
Anton Bernik
Anton Bernik (tudi Wernig, Werdnik, Brdnik), slovenski zdravnik, * 7. junij 1751, Stara Loka, † 6. julij 1817, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Anton Bernik
Anton Codelli (politik)
Anton baron Codelli pl.
Poglej Ilirske province in Anton Codelli (politik)
Anton Gogola
Anton Gogola pl.
Poglej Ilirske province in Anton Gogola
Anton Jeuniker
Anton Jeuniker (tudi Anton Jevnikar), zdravnik, v Ljubljani deloval od leta 1799 do 1817.
Poglej Ilirske province in Anton Jeuniker
Anton Rožič
Anton Rožič, slovenski pisec literarne zgodovine, * 1787, Moravče, † (?).
Poglej Ilirske province in Anton Rožič
Arhivarstvo na Slovenskem
Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.
Poglej Ilirske province in Arhivarstvo na Slovenskem
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, francoski maršal, vojvoda Dubrovniški, * 20. julij 1774, Châtillon-sur-Seine, † 2. marec 1852, Benetke.
Poglej Ilirske province in Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ilirske province in Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Poglej Ilirske province in Avstrijsko primorje
Šentjakob v Rožu
Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Ilirske province in Šentjakob v Rožu
Šmarje - Sap
Šmarje - Sap je naselje z več kot 1.600 prebivalci v Občini Grosuplje, blizu Škofljice in mesta Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Šmarje - Sap
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ilirske province in Šmohor (Avstrijska Koroška)
Študij kemije v Ljubljani
Študij kemije v Ljubljani se je začel v 17.
Poglej Ilirske province in Študij kemije v Ljubljani
Žaga, Bovec
Mejni prehod za mednarodni promet Učja Slap Boka Spominska polšča Antona Ocvirka Žaga je obmejno razpotegnjeno naselje z mejnim prehodom za mednarodni promet učja v občini Bovec.
Poglej Ilirske province in Žaga, Bovec
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Žiga Zois
Župan
Župàn je imenovani ali izvoljeni predstavnik lokalne oblasti, občine.
Poglej Ilirske province in Župan
Župnija Kranj
Župnija Kranj je rimskokatoliška župnija s sedežem v Kranju.
Poglej Ilirske province in Župnija Kranj
Človek letnih časov
Človek letnih časov (1987) je socialni roman Vitomila Zupana, s katerim se zaključi zgodnje obdobje avtorjevega proznega ustvarjanja.
Poglej Ilirske province in Človek letnih časov
Črni graben
Črni graben je dolina, ki se razteza vzhodno od Domžal vse od Prevoj pri Šentvidu pa do Trojan.
Poglej Ilirske province in Črni graben
Črnogorsko primorje
Budva, pogled iz Gospoštine Črnogorsko primorje (črnogorsko in srbsko: Црногорско приморје / Crnogorsko primorje) ali Primorska regija je del Črne gore območje v Črni gori, ki meji na Jadransko morje in obsega prostor, ki se glede na relief, podnebje, vegetacijo in družbveno-ekonomsko strukturo razlikuje od osrednje regije.
Poglej Ilirske province in Črnogorsko primorje
Črnuče
Črnuče (na Črnučah, črnuški, Črnučani) so predmestna četrt Ljubljane in sedež Četrtne skupnosti Črnuče.
Poglej Ilirske province in Črnuče
Bakar
Bakar je mestece in pristanišče v Hrvaškem Primorju.
Poglej Ilirske province in Bakar
Bale
Bale (italijansko Valle) so Istrsko naselje na Hrvaškem z okoli 1000 prebivalci, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Ilirske province in Bale
Begunec
bitko za Stalingrad, 1942 Dobovi Begunec je oseba, ki (z)beži iz domovine pred nevarnostjo, preganjanjem ali neprijetnostmi zaradi vojnih, političnih, religioznih ali rasnih razlogov.
Poglej Ilirske province in Begunec
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Ilirske province in Beljak
Bilčovs
Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ilirske province in Bilčovs
Biograd na Moru
Biograd na Moru (italijansko Zaravecchia, tudi Alba Marittima) je mesto, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad), ki upravno spada v Zadrsko županijo.
Poglej Ilirske province in Biograd na Moru
Bitka pri Šmarju
V bitki pri Šmarju so se 12. septembra 1813 enote Italijanskega kraljestva in Ilirskih provinc spopadle z napredujočimi enotami Avstrijskega cesarstva, sestavljenimi iz hrvaških graničarjev.
Poglej Ilirske province in Bitka pri Šmarju
Bitka pri Visu (1811)
Bitka pri Visu (1811) (Battle of Lissa; Bataille de Lissa; Battaglia di Lissa; Viška bitka) je bil mornariški spopad med floto britanskih fregat ter večjo floto francoskih in italijanskih fregat in manjših ladij, ki je potekal 13.
Poglej Ilirske province in Bitka pri Visu (1811)
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Ilirske province in Bled
Blejski grad
Blejski grad pozimi Blejski grad je grad na strmi pečini, ki se dviga približno 139 m nad gladino Blejskega jezera pri Bledu.
Poglej Ilirske province in Blejski grad
Blekova vas
Blekova vas (Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 128.) je nekdanja vas v zahodni Sloveniji v Občini Logatec.
Poglej Ilirske province in Blekova vas
Bogdan Milutinović
Bogdan Milutinović pl.
Poglej Ilirske province in Bogdan Milutinović
Botanični vrt Univerze v Ljubljani
Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen leta 1810 (s prvotnim imenom Vrt domovinske flore), je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji.
Poglej Ilirske province in Botanični vrt Univerze v Ljubljani
Brje, Ajdovščina
Brje so naselje v Občini Ajdovščina.
Poglej Ilirske province in Brje, Ajdovščina
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Ilirske province in Bukovništvo
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Bledu, imenovana tudi Cerkev naše ljube Gospe, Marija na jezeru, Marija na Otoku in Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku, je podružnična cerkev Župnije Bled.
Poglej Ilirske province in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled
Cetin
za drug pomen glej Cetin (priimek)Razvaline gradu Cetin. Cetin, srednjeveški grad-trdnjava na robu Korduna..
Poglej Ilirske province in Cetin
Charles Nodier
Charles Nodier, s polnim imenom Jean-Charles-Emmanuel Nodier, francoski pesnik pisatelj, leksikograf, prirodopisec in urednik, * 29. april 1780, Besançon, † 27. januar 1844, Pariz.
Poglej Ilirske province in Charles Nodier
Civilna bolnišnica, Ljubljana
Civilna bolnišnica v Ljubljani (zastarelo ljubljanski špital) je bila prva civilna zdravstvena ustanova v Ljubljani in na Kranjskem; obstajala je v letih 1784−1895 na območju ljubljanske Ajdovščine.
Poglej Ilirske province in Civilna bolnišnica, Ljubljana
Code civil
Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.
Poglej Ilirske province in Code civil
Deželsko sodišče
Deželsko sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine.
Poglej Ilirske province in Deželsko sodišče
Dmitrij Senjavin
Dmitrij Nikolajevič Senjavin (Дми́трий Никола́евич Сеня́вин), ruski mornariški častnik.
Poglej Ilirske province in Dmitrij Senjavin
Doberdob
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.
Poglej Ilirske province in Doberdob
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Ilirske province in Dubrovniška republika
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Ilirske province in Dunajski kongres
Empir
Empir, tudi francoski cesarski slog (francosko empire.
Poglej Ilirske province in Empir
Filharmonična družba
Stavba, v kateri je od leta 1801 naprej delovala Filharmonična družba Filharmonična družba (nemško: Philharmonische Gesellschaft) je najstarejši glasbeni zavod nekdanje Avstrijske monarhije in naslednica Academie Philharmonicorum Labacensis.
Poglej Ilirske province in Filharmonična družba
Franc Hladnik
Franc de Paula Hladnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in botanik, * 29. marec 1773, Idrija, † 25. november 1844, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Franc Hladnik
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Ilirske province in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Francoska književnost
Francoska književnost zajame celoto književnosti avtorjev, ki pišejo v francoščini oz.
Poglej Ilirske province in Francoska književnost
Francosko-slovenski literarni stiki
Prve pomembnejše stike so imeli Slovenci v Ilirskih provincah, kjer je bila francoščina uradni jezik.
Poglej Ilirske province in Francosko-slovenski literarni stiki
Franz Xaver Wilde
Franz Xaver Wilde, profesor in bibliotekar na ljubljanskem liceju, * 24. avgust 1752, Wielke Karlowice, Poljska, † 31. avgust 1828, Dunaj.
Poglej Ilirske province in Franz Xaver Wilde
Gališnik
Pogled na Hvar z otokom Gališnikom v ozadju Gališnik je z borovim gozdom porasel otoček v skupini Peklenskih otokov v srednji Dalmaciji.
Poglej Ilirske province in Gališnik
Golovec
Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane.
Poglej Ilirske province in Golovec
Gorenje Blato
Gorenje Blato je naselje na jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja v Občini Škofljica.
Poglej Ilirske province in Gorenje Blato
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Ilirske province in Gorica
Henri Gatien Bertrand
Henri Gatien Bertrand, francoski divizijski general in biograf, * 28. marec 1773, Châteauroux, Francija, † 31. januar 1844, Châteauroux.
Poglej Ilirske province in Henri Gatien Bertrand
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ilirske province in Hrvaška
Hrvaški huzarski polk
Hrvaški huzarski polk (francosko Regiment de hussards croates) je bil huzarski polk, ki so ga ustanovili Francozi v Ilirskih provincah.
Poglej Ilirske province in Hrvaški huzarski polk
Hvar
Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Ilirske province in Hvar
Hvar, Hvar
Hvar, je največje mesto, letovišče in pristanišče in občina s statusom mesta (hrv. Grad Hvar) na otoku Hvar, ki upravno spada v Splitsko-dalmatinsko županijo na Hrvaškem.
Poglej Ilirske province in Hvar, Hvar
Ignacij Pintar
Ignacij Pintar (tudi Ignacij Binter), slovenski zdravnik kirurg in profesor porodništva, * 26. julij 1776, Podvrh, † 17. september 1835, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Ignacij Pintar
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Ilirske province in Iliri
Ilirija
Ilirija lahko pomeni.
Poglej Ilirske province in Ilirija
Ilirija (država)
Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.
Poglej Ilirske province in Ilirija (država)
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Ilirske province in Ilirizem
Ilirski polk
Ilirski polk (izvirno francosko Regiment d'Illyrie) je bil lahek pehotni polk z nabornim območjem v Ilirskih provincah.
Poglej Ilirske province in Ilirski polk
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Ilirske province in Ilirsko kraljestvo
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Ilirske province in Istra
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Poglej Ilirske province in Italijansko kraljestvo
Ivan Eggenberger
Ivan Eggenberger, rimskokatoliški duhovnik in organizator šolstva, * (?) 1780, Idrija, † (?) 1830, Trst.
Poglej Ilirske province in Ivan Eggenberger
Ivan Lah
Ivan Lah, slovenski pisatelj, publicist, prevajalec in profesor na gimnaziji, * 9. december 1881, Ilirska Bistrica, † 18. maj 1938, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Ivan Lah
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.
Poglej Ilirske province in Izola
Janez Filip Cobenzl
Grof Janez Filip Cobenzl (tudi Kobencl), diplomat in mecen,* 28. maj 1741, Ljubljana, Habsburška monarhija, † 30. avgust 1810, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Ilirske province in Janez Filip Cobenzl
Janko Ravnik
Janko Ravnik, slovenski pianist, skladatelj, glasbeni pedagog, fotograf in filmski režiser, * 7. maj 1891, Bohinjska Bistrica, † 20. september 1982, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Janko Ravnik
Jenkova kasarna
Jenkova kasarna na Zgornjem Jezerskem je dominantna zgradba, ki je bila sprva postavljena kot »hospital«, to je gostišče za popotnike.
Poglej Ilirske province in Jenkova kasarna
Jožef Balant
Jožef Balant (tudi Walland), slovenski rimokatoliški duhovnik, goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, * 28. januar 1763, Nova vas pri Lescah, † 11. maj 1834, Gorica.
Poglej Ilirske province in Jožef Balant
Jožefinski kataster
Kranjsko, naborni okraj Goričane, davčna občina Zgornja Šiška Jožefinski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1789-1790 uveljavila v habsburških dednih deželah, po reformah cesarja Jožefa II.
Poglej Ilirske province in Jožefinski kataster
Josip Kokail
Josip Kokail, slovenski politik, ljubljanski župan.
Poglej Ilirske province in Josip Kokail
Jurij Dolinar (pravnik)
Jurij Dolinar, slovenski pravnik in pedagog, * 19. april 1764, Volča, † 21. oktober 1858, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Jurij Dolinar (pravnik)
Jurij Jonke
Jurij Jonke, slovenski rimskokatoliški duhovnik in čebelar, * 17. april 1777, Konca vas, † 12. maj 1864, Črmošnjice.
Poglej Ilirske province in Jurij Jonke
Kazina, Ljubljana
Kazina je ljubljansko neoklasicistično poslopje, ki stoji na severni strani parka Zvezda na Kongresnem trgu št.
Poglej Ilirske province in Kazina, Ljubljana
Kern, Ljubljana
Drsališče Kern pred zaledenitvijo, jeseni leta 1912 Območje Kerna leta 2012 Kern je ime nekdanjega manjšega predela Ljubljane, ki ga danes vključuje četrtna skupnost Trnovo in se je raztezal med Karunovo ulico in Trnovsko cerkvijo na zahodu, reko Gradaščico na severu ter Kolezijo na vzhodu.
Poglej Ilirske province in Kern, Ljubljana
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Ilirske province in Klasična gimnazija v Ljubljani
Klis
Klis je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Klis v Splitsko-dalmatinski županiji.
Poglej Ilirske province in Klis
Koče - Muta
Koče-Muta iz zraka Grad Mandorf Vodnjak na Glavnem trgu v Kočah Glavna cesta v Muti Kalvarija pri Št. Jakobu v Lesni dolini Koče-Muta nemško Kötschach-Mauthen) je trška občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ilirske province in Koče - Muta
Koledar francoske revolucije
Koledar francoske revolucije, kot ga je narisal Philibert Louis Debucourt Koledar francoske revolucije (tudi Francoski republikanski koledar, Republikanski koledar, Revolucionarni koledar,...) je bil koledar, predlagan med francosko revolucijo.
Poglej Ilirske province in Koledar francoske revolucije
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ilirske province in Koroška (vojvodina)
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Ilirske province in Kotor
Kraljevi dalmatinski polk
Kraljevi dalmatinski polk (izvirno) je bila vojaška enota, ki so jo ustanovili Francozi v času, ko je bila Dalmacija del Italijanskega kraljestva.
Poglej Ilirske province in Kraljevi dalmatinski polk
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Ilirske province in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Ilirske province in Kranjska
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Ilirske province in Krk
Laibacher Zeitung
Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.
Poglej Ilirske province in Laibacher Zeitung
Lastovo
mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.
Poglej Ilirske province in Lastovo
Lastovo (naselje)
Lastovo je naselje na istoimenskem otoku (Hrvaška) in središče občine Lastovo.
Poglej Ilirske province in Lastovo (naselje)
Lattermanov drevored, Ljubljana
Lattermanov drevored, Ljubljana (tudi Meridi(j)anski drevored in Šišenski drevored) je bivši drevored v ljubljanskem Parku Tivoli; potekal je po trasi današnjega Jakopičevega sprehajališča, deloma Cankarjeve ceste ter po pešpoti v Tivoliju.
Poglej Ilirske province in Lattermanov drevored, Ljubljana
Leopold Layer
Leopold Layer (lájer), slovenski slikar, * 20. november 1752, Kranj, † 12. april 1828, Kranj.
Poglej Ilirske province in Leopold Layer
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Ilirske province in Liberalizem
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Ilirske province in Licej
Licejska knjižnica v Ljubljani
Licejska knjižnica v Ljubljani, poimenovana tudi Licejka ali uradno Študijska knjižnica je prva slovenska knjižnica, namenjena podpori izobraževanju in raziskovalnemu delu in danes velja za predhodnico Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Poglej Ilirske province in Licejska knjižnica v Ljubljani
Lienz
Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.
Poglej Ilirske province in Lienz
Literarna potegavščina
Literarna potegavščina (tudi literarna prevara, ponaredba, goljufija, zvijača, sleparija, potvorba, falsifikacija, mistifikacija) je subverzivna literarna praksa, ki gradi na neskladju z resničnostjo, bodisi v povezavi z zgodovinskimi dejstvi ali avtorstvom.
Poglej Ilirske province in Literarna potegavščina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Ilirske province in Ljubljana
Ljubljanska kronika
Kronološki prikaz dogajanj današnjega glavnega mesta Slovenije Ljubljane.
Poglej Ilirske province in Ljubljanska kronika
Lokovec
Lokovec je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi.
Poglej Ilirske province in Lokovec
Lokrum
Lokrum je eden od hrvaških otokov v Jadranskem morju, ki ga glede na geografsko lokacijo uvrščamo med Južnodalmatinske otoke, nekateri pa ga štejejo tudi za sestavni del Elafitskih otokov.
Poglej Ilirske province in Lokrum
Lucija, Piran
Lucija, prvotno Sveta Lucija (Santa Lucia), je urbano obmorsko naselje v Slovenski Istri, največje naselje ob Piranskem zalivu in v občini Piran, nahaja se med Portorožem in Sečo.
Poglej Ilirske province in Lucija, Piran
Luka Rus
Luka Rus (tudi Russ), slovenski pravnik, * (?) 1767, Mirna Peč, † 5. julij 1836, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Luka Rus
Makarska
Makarska je mesto in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Ilirske province in Makarska
Manufaktura
Manufaktura je oblika obrtne proizvodnje iz časa zgodnjega kapitalizma.
Poglej Ilirske province in Manufaktura
Marezige
Marezige so naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Ilirske province in Marezige
Marko Slivarić
Marko plemeniti Slivarić, baron de Heldenbourg (tudi Marc Slivarich de Heldenbourg, Marko Šljivarič), hrvaški general, * 12. oktober 1762, † 1. januar 1838.
Poglej Ilirske province in Marko Slivarić
Matevž Ravnikar
Matevž Ravnikar (tudi Raunicher Matteo, Matevsh Ravnikar, Matej Ravnikar, Matthseus Raunicher), slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, pesnik,zgodovinar* 20. september 1776, Vače, Slovenija, † 20. november 1845, Trst, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Ilirske province in Matevž Ravnikar
Matične knjige
Narativna rojstna matična knjiga za leto 1770 Tabelarična poročna matična knjiga za leto 1782 Matične knjige so javne listinske knjige, ki evidentirajo tri stanja oseb - rojstvo, poroke in smrt.
Poglej Ilirske province in Matične knjige
Melita Pivec Stele
Melita Pivec - Stele (tudi Melitta), slovenska knjižničarka in zgodovinarka, * 9. marec 1894, Dunaj, † 15. oktober 1973, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Melita Pivec Stele
Mestna občina Koper
Mestna občina Koper (italijansko Comune città di Capodistria) je po površini največja od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Ilirske province in Mestna občina Koper
Mestna občina Kranj
Mestna občina Kranj je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Ilirske province in Mestna občina Kranj
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Ilirske province in Metlika
Milan Jarnovič
Milan Jarnovič, slovenski carinik (1967-2009), nekdanji direktor Carinskega urada Maribor, * 23. januar 1948.
Poglej Ilirske province in Milan Jarnovič
Milje, Trst
Milje (beneško in tržaško Muja) so obalno mesto v Italiji, na Tržaškem, natančneje v Miljskem zalivu, sedež istoimenske občine v deželi Furlanija - Julijska krajina (druge največje za Trstom v nekdanji Tržaški pokrajini), nedaleč od slovensko-italijanske meje.
Poglej Ilirske province in Milje, Trst
Milna
Zaliv Lučice pri Milni Milna je manjše naselje na otoku Brač, ki je središče občine Milna; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Ilirske province in Milna
Mljet
Mljet (v antiki Melita) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Ilirske province in Mljet
Napad na ižanski grad
Napad na Ižanski grad je bil napad okoliških kmetov na ižanski grad, 21.
Poglej Ilirske province in Napad na ižanski grad
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Ilirske province in Napoleon Bonaparte
Napoleonov spomenik v Ljubljani
Napoleonov spomenik, poznan tudi kot Ilirski steber ali Spomenik francoski Iliriji, je spomenik Ilirskim provincam, ki je bil postavljen ob 120.
Poglej Ilirske province in Napoleonov spomenik v Ljubljani
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Poglej Ilirske province in Narodna in univerzitetna knjižnica
Nemška književnost na Slovenskem
Poleg slovenske literarne produkcije je bila na Slovenskem prisotna še nemška literarna produkcija.
Poglej Ilirske province in Nemška književnost na Slovenskem
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Ilirske province in Novo mesto
Obči državljanski zakonik
Vojnozgodovinskega muzeja Obči državljanski zakonik, s kratico ODZ (izvirno nemško Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB), je kodifikacija splošnega (občega) civilnega (državljanskega) prava iz časov Habsburške monarhije in s tem tudi pravnega sistema v slovenskih deželah.
Poglej Ilirske province in Obči državljanski zakonik
Občina Šenčur
Občina Šenčur je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 8.800 prebivalci.
Poglej Ilirske province in Občina Šenčur
Občina Grosuplje
Mestna knjižnica Grosuplje Panorama Radensko polje Polica Ostanki gradu Boštanj Občina Grosuplje je ena od občin v Republiki Sloveniji, nekaj kilometrov jugovzhodno od Ljubljane z okoli 21.000 prebivalci (2020).
Poglej Ilirske province in Občina Grosuplje
Občina Ig
Občina Ig je ena od občin v Republiki Sloveniji, ki šteje okoli 7.600 prebivalcev in meri skoraj natanko 99 kv.
Poglej Ilirske province in Občina Ig
Občina Preddvor
Občina Preddvor je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Ilirske province in Občina Preddvor
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Poglej Ilirske province in Občina Radovljica
Občina Sežana
Občina Sežana s središčem v Sežani je del Obalno-kraške regije in meri 217 km2, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji.
Poglej Ilirske province in Občina Sežana
Obrambni sistem Kotorja
Obrambni sistem Kotorja (italijansko Fortificazioni di Cattaro) je celosten zgodovinski utrdbeni sistem, ki je ščitil srednjeveško mesto Kotor (takrat imenovano Cattaro la veneziana), ki je vseboval obzidje, stolpe, citadele, vrata, bastijone, utrdbe, zbiralnike, grad ter pomožne zgradbe in strukture.
Poglej Ilirske province in Obrambni sistem Kotorja
Ogulin, Hrvaška
Ogulin je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Karlovško županijo.
Poglej Ilirske province in Ogulin, Hrvaška
Osilnica
Osilnica je obmejno obcestno naselje z gručastim jedrom in zaselkom Potuharico.
Poglej Ilirske province in Osilnica
Padna
Padna je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Občino Piran.
Poglej Ilirske province in Padna
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Ilirske province in Pazin
Podgorje, Kamnik
Podgorje je vas v neposredni bližini mesta Kamnik.
Poglej Ilirske province in Podgorje, Kamnik
Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Poknežena grofija Goriška in Gradiška (Gefürstete Grafschaft Görz und Gradis; Principesca Contea di Gorizia e Gradisca), zgodovinsko včasih okrajšano in črkovano kot »Goritz«, je bila kronska dežela Habsburžanov v Avstrijskem primorju na Jadranu, na mejnem območju današnjih Italije in Slovenije.
Poglej Ilirske province in Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Pokrajina Trst
Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Ilirske province in Pokrajina Trst
Pomorske republike
Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.
Poglej Ilirske province in Pomorske republike
Poreč
Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.
Poglej Ilirske province in Poreč
Potres v Dubrovniku (1667)
Potres v Dubrovniku je bil močan rušilni potres, ki je 6. aprila 1667 zjutraj prizadel Dubrovnik in preostalo ozemlje takratne Dubrovniške republike v južni Dalmaciji.
Poglej Ilirske province in Potres v Dubrovniku (1667)
Pozabljeni zaklad
Pozabljeni zaklad je mladinski roman slovenskega pisatelja Ivana Sivca, ki pripoveduje o zgodbi polni presenečenj in preobratov, ki jih junaki rešujejo na duhovit in radoživ način.
Poglej Ilirske province in Pozabljeni zaklad
Prefektura
Prefektura (iz latinščine Praefectura) je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani prefekt.
Poglej Ilirske province in Prefektura
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Ilirske province in Provinca
Rab
Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Ilirske province in Rab
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Ilirske province in Reka, Hrvaška
Rogoznica, Šibensko-kninska županija
Rogoznica je naselje in ribiško pristanišče 25 km južno od Šibenika (Hrvaška), ki je središče občine Rogoznica Šibeniško-kninske županije.
Poglej Ilirske province in Rogoznica, Šibensko-kninska županija
Rokovnjaštvo
Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva v 18. in 19. stoletju, ki se je uveljavilo zlasti na Gorenjskem.
Poglej Ilirske province in Rokovnjaštvo
Rovinj
Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.
Poglej Ilirske province in Rovinj
Rut
Rut je vas v Občini Tolmin.
Poglej Ilirske province in Rut
Savate
savate Savate je francoska borilna veščina, ki izvira iz 17. stoletja.
Poglej Ilirske province in Savate
Seznam osebnosti iz Občine Šenčur
Seznam osebnosti iz Občine Šenčur vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Šenčur.
Poglej Ilirske province in Seznam osebnosti iz Občine Šenčur
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ilirske province in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Poglej Ilirske province in Slovenska Istra
Slovenska vojska
Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje.
Poglej Ilirske province in Slovenska vojska
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Poglej Ilirske province in Slovenske dežele
Slovenski narodni preporod
Slovensko narodno prebujanje označuje postopno zavedanje lastne identitete in želja po priznanju, ki se je začelo v drugi polovici 18.
Poglej Ilirske province in Slovenski narodni preporod
Societas slovenica
Societas slovenica (tudi Slovensko tovarštvo) je bilo društvo, ki ga je ustanovil Janez Nepomuk Primic, 13.
Poglej Ilirske province in Societas slovenica
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Ilirske province in Split
Spominski steber
Nelsonov steber v Londonu Spominski steber je poseben tip spomenika, pri katerem se na vrhu nahaja kip osebe, ki ji je spomenik posvečen.
Poglej Ilirske province in Spominski steber
Sreča v nesreči
link.
Poglej Ilirske province in Sreča v nesreči
Sušak, Reka
Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.
Poglej Ilirske province in Sušak, Reka
Svetvinčenat
Svetvinčenat (avtohtono istrsko Savičenta,, istrovenetsko Sanvizenti) je naselje v Istri na Hrvaškem in sedež istoimenske občine v Istrski županiji.
Poglej Ilirske province in Svetvinčenat
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Ilirske province in Svinec
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Ilirske province in Trogir
Trojane
Trojanski krof Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.
Poglej Ilirske province in Trojane
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Ilirske province in Trst
Umag
Umag (italijansko Umago; lat. Humagum) je istrsko obalno mesto, tudi najzahodnejše na Hrvaškem, ki šteje po zadnjem popisu 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske mestne občine kot enote lokalne samouprave (hrv. Grad Umag) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500).
Poglej Ilirske province in Umag
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Ilirske province in Univerza v Ljubljani
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Ilirske province in Valentin Vodnik
Velike Lašče
Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.
Poglej Ilirske province in Velike Lašče
Vodnikov spomenik
Vodnikov spomenik je spomenik pesniku Valentinu Vodniku na Vodnikovem trgu v stari Ljubljani.
Poglej Ilirske province in Vodnikov spomenik
Vodnjan
Vodnjan (italijansko Dignano) je istrsko mesto z dobrimi 3.000 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Ilirske province in Vodnjan
Združene države Jonskih otokov
Združene države Jonskih otokov (grško: Ἡνωμένον Κράτος τῶν Ἰονίων Νήσων, italijansko Stati Uniti delle Isole Ionie) je nekdanja država in protektorat tedanjega Združenega kraljestva Britanije in Irske, ki je obstajala med leti 1815 in 1864.
Poglej Ilirske province in Združene države Jonskih otokov
Zgodovina šolstva v Sloveniji
Zgodovina šolstva v Sloveniji.
Poglej Ilirske province in Zgodovina šolstva v Sloveniji
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Ilirske province in Zgodovina biologije
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Poglej Ilirske province in Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Ilirske province in Zgodovina Istre
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Ilirske province in Zgodovina Slovenije
Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).
Poglej Ilirske province in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Zgodovina Teološke fakultete v Ljubljani
Zgodovina Teološke fakultete (TEOF) Univerze v Ljubljani (UL) obravnava zgodovino celotno fakultete, s poudarkom na ljubljanski enoti.
Poglej Ilirske province in Zgodovina Teološke fakultete v Ljubljani
1. ilirski strelski polk
1.
Poglej Ilirske province in 1. ilirski strelski polk
12. december
12.
Poglej Ilirske province in 12. december
14. oktober
14.
Poglej Ilirske province in 14. oktober
15. april
15.
Poglej Ilirske province in 15. april
2. ilirski strelski polk
2.
Poglej Ilirske province in 2. ilirski strelski polk
25. december
25.
Poglej Ilirske province in 25. december
3. avgust
3.
Poglej Ilirske province in 3. avgust
3. ilirski strelski polk
3.
Poglej Ilirske province in 3. ilirski strelski polk
4. ilirski strelski polk
4.
Poglej Ilirske province in 4. ilirski strelski polk
4. julij
4.
Poglej Ilirske province in 4. julij
5. ilirski strelski polk
5.
Poglej Ilirske province in 5. ilirski strelski polk
6. ilirski strelski polk
6.
Poglej Ilirske province in 6. ilirski strelski polk
7. december
7.
Poglej Ilirske province in 7. december
, Franc Hladnik, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Francoska književnost, Francosko-slovenski literarni stiki, Franz Xaver Wilde, Gališnik, Golovec, Gorenje Blato, Gorica, Henri Gatien Bertrand, Hrvaška, Hrvaški huzarski polk, Hvar, Hvar, Hvar, Ignacij Pintar, Iliri, Ilirija, Ilirija (država), Ilirizem, Ilirski polk, Ilirsko kraljestvo, Istra, Italijansko kraljestvo, Ivan Eggenberger, Ivan Lah, Izola, Janez Filip Cobenzl, Janko Ravnik, Jenkova kasarna, Jožef Balant, Jožefinski kataster, Josip Kokail, Jurij Dolinar (pravnik), Jurij Jonke, Kazina, Ljubljana, Kern, Ljubljana, Klasična gimnazija v Ljubljani, Klis, Koče - Muta, Koledar francoske revolucije, Koroška (vojvodina), Kotor, Kraljevi dalmatinski polk, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Kranjska, Krk, Laibacher Zeitung, Lastovo, Lastovo (naselje), Lattermanov drevored, Ljubljana, Leopold Layer, Liberalizem, Licej, Licejska knjižnica v Ljubljani, Lienz, Literarna potegavščina, Ljubljana, Ljubljanska kronika, Lokovec, Lokrum, Lucija, Piran, Luka Rus, Makarska, Manufaktura, Marezige, Marko Slivarić, Matevž Ravnikar, Matične knjige, Melita Pivec Stele, Mestna občina Koper, Mestna občina Kranj, Metlika, Milan Jarnovič, Milje, Trst, Milna, Mljet, Napad na ižanski grad, Napoleon Bonaparte, Napoleonov spomenik v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Nemška književnost na Slovenskem, Novo mesto, Obči državljanski zakonik, Občina Šenčur, Občina Grosuplje, Občina Ig, Občina Preddvor, Občina Radovljica, Občina Sežana, Obrambni sistem Kotorja, Ogulin, Hrvaška, Osilnica, Padna, Pazin, Podgorje, Kamnik, Poknežena grofija Goriška in Gradiška, Pokrajina Trst, Pomorske republike, Poreč, Potres v Dubrovniku (1667), Pozabljeni zaklad, Prefektura, Provinca, Rab, Reka, Hrvaška, Rogoznica, Šibensko-kninska županija, Rokovnjaštvo, Rovinj, Rut, Savate, Seznam osebnosti iz Občine Šenčur, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovenska Istra, Slovenska vojska, Slovenske dežele, Slovenski narodni preporod, Societas slovenica, Split, Spominski steber, Sreča v nesreči, Sušak, Reka, Svetvinčenat, Svinec, Trogir, Trojane, Trst, Umag, Univerza v Ljubljani, Valentin Vodnik, Velike Lašče, Vodnikov spomenik, Vodnjan, Združene države Jonskih otokov, Zgodovina šolstva v Sloveniji, Zgodovina biologije, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina Istre, Zgodovina Slovenije, Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi, Zgodovina Teološke fakultete v Ljubljani, 1. ilirski strelski polk, 12. december, 14. oktober, 15. april, 2. ilirski strelski polk, 25. december, 3. avgust, 3. ilirski strelski polk, 4. ilirski strelski polk, 4. julij, 5. ilirski strelski polk, 6. ilirski strelski polk, 7. december.