Odpri v Google MapsKazalo
133 odnosi: Ajdovski gradec, Alge, Arheologija, Švica, Žiga Zois, Žlan, Črna prst, Barok, Batognica, Bistrica (pritok Save Bohinjke), Bitnje, Bled, Blistavec, Božič, Bobovec, Bohinjska Češnjica, Bohinjska Bistrica, Bohinjski ledenik, Bohinjski predor, Bohinjski sir, Bohinjsko jezero, Brod, Brod, Bohinj, Bronasta doba, Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz, Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz, Cvetkova Cilka, Divjad, Divji petelin, Draga, Begunje na Gorenjskem, Druga svetovna vojna na Slovenskem, Ementalec, Evropa, Franc Ferdinand, France Prešeren, Freska, Fužina, Gams, Geografija, Gora, Goreljek, Gorenjska, Gorjuše, Govic, Gozdarstvo, Grodelj, Hudičev most, Bohinj, Jadransko morje, Janez Jalen, Janez Mencinger, ... Razširi indeks (83 več) »
- Julijske Alpe
- Kotline v Sloveniji
- Občina Bohinj
Ajdovski gradec
Ajdovski gradec je lahko.
Poglej Bohinj in Ajdovski gradec
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Bohinj in Alge
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Bohinj in Arheologija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Bohinj in Švica
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Bohinj in Žiga Zois
Žlan
Žlan je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Žlan
Črna prst
Črna prst (1844 m) je gora na jugovzhodu Julijskih Alp.
Poglej Bohinj in Črna prst
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Bohinj in Barok
Batognica
Batognica je 2164 metrov visoka gora nad reko Sočo v bližini Krna.
Poglej Bohinj in Batognica
Bistrica (pritok Save Bohinjke)
Bistrica je kratek, toda zelo močan desni pritok Save Bohinjke pri Bohinjski Bistrici.
Poglej Bohinj in Bistrica (pritok Save Bohinjke)
Bitnje
Bitnje so naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Bitnje
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Bohinj in Bled
Blistavec
Blistavec (znanstveno ime Telestes souffia) je vrsta sladkovodnih rib iz družine pravih krapovcev, ki je razširjena v vodotokih Avstrije, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Romunije, Rusije, Srbije, Črne gore, Slovaške, Švice in Slovenije.
Poglej Bohinj in Blistavec
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Bohinj in Božič
Bobovec
Bobovec je lahko.
Poglej Bohinj in Bobovec
Bohinjska Češnjica
Bohinjska Češnjica je gručasto naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Bohinjska Češnjica
Bohinjska Bistrica
Bohinjska Bistrica je naselje z okoli 1800 prebivalci (2020) in središče Občine Bohinj oz.
Poglej Bohinj in Bohinjska Bistrica
Bohinjski ledenik
Korita Mostnice so posledica poglabljanja struge Save zaradi delovanja Bohinjskega ledenika Bohinjski ledenik je nastal v zaledju Bohinja po dolini Save Bohinjke navzdol proti Bledu.
Poglej Bohinj in Bohinjski ledenik
Bohinjski predor
Bohinjski predor na bohinjski železnici je z dolžino 6.327,3 metrov najdaljši slovenski železniški predor (povsem na slovenskem ozemlju), in sicer na progi Praga–Jesenice–Gorica–Trst (t. i. Bohinjska proga, ita. Transalpina, nem. Wocheinerbahn), med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom, skozi goro Kobla v dolino Baška grapa.
Poglej Bohinj in Bohinjski predor
Bohinjski sir
Bohinjski sir je slovenski trdi sir, narejen na območju Bohinja.
Poglej Bohinj in Bohinjski sir
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Poglej Bohinj in Bohinjsko jezero
Brod
Preprost brod, Alabama, 1939 Norveškem Bród je plovilo namenjeno prečenju rek ali drugih voda.
Poglej Bohinj in Brod
Brod, Bohinj
Brod je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Brod, Bohinj
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Bohinj in Bronasta doba
Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz
Cerkev sv.
Poglej Bohinj in Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz
Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz
Cerkev sv.
Poglej Bohinj in Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz
Cvetkova Cilka
Cvetkova Cilka je povest avtorja Janeza Jalna, ki je izšla leta 1938 kot 100.
Poglej Bohinj in Cvetkova Cilka
Divjad
DivjadZakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22 in 158/22) ali lovna žival je prostoživeča žival (sesalec ali ptica), ki jo je z lovskim dovoljenjem in navadno v določenem časovnem okvirju (obstajajo izjeme), dovoljeno loviti.
Poglej Bohinj in Divjad
Divji petelin
Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.
Poglej Bohinj in Divji petelin
Draga, Begunje na Gorenjskem
Zgornji del doline Draga Draga je ozka dolina (draga) s strmimi pobočji, ki se razprostira severovzhodno od naselja Begunje na Gorenjskem.
Poglej Bohinj in Draga, Begunje na Gorenjskem
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Druga svetovna vojna se je na Slovenskem pričela 6.
Poglej Bohinj in Druga svetovna vojna na Slovenskem
Ementalec
Ementalec je trdi sir, po izvoru iz Švice, danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu.
Poglej Bohinj in Ementalec
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Bohinj in Evropa
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Bohinj in Franc Ferdinand
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Bohinj in France Prešeren
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Bohinj in Freska
Fužina
Fužina je bil prvotni industrijski obrat, v katerih so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo, spadajo v metalurgijo železa in jekla.
Poglej Bohinj in Fužina
Gams
Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.
Poglej Bohinj in Gams
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Bohinj in Geografija
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Bohinj in Gora
Goreljek
Goreljek je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Goreljek
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Bohinj in Gorenjska
Gorjuše
Gorjuše so razloženo naselje v Občini Bohinj, ki ga sestavljajo tri središča, Spodnje, Srednje in Zgornje Gorjuše.
Poglej Bohinj in Gorjuše
Govic
Govic je hudourniški potok, ki lahko ob močnem pomladnem ali jesenskem deževju izvira iz podzemne jame in tvori istoimenski slap (Govic) v ostenju gore Pršivec (1761 m) nad severno obalo Bohinjskega jezera.
Poglej Bohinj in Govic
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Bohinj in Gozdarstvo
Grodelj
nodularnega litega železa Grodelj je surovo železo, ki ga pridobijo s postopkom taljenja železove rude v visokih pečeh, imenovanih plavži.
Poglej Bohinj in Grodelj
Hudičev most, Bohinj
Hudičev most je kamniti most čez Mostnico v bližini Stare Fužine, ki ga je dal leta 1777 zgraditi baron Žiga Zois za lažji transport surovin in izdelkov svoje železarne.
Poglej Bohinj in Hudičev most, Bohinj
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Bohinj in Jadransko morje
Janez Jalen
Janez Jalen, slovenski pisatelj, dramatik in duhovnik * 26. maj 1891, Rodine, † 12. april 1966, Ljubno na Gorenjskem.
Poglej Bohinj in Janez Jalen
Janez Mencinger
Krškem, v kateri je živel Janez Mencinger, pred njim pa je bil njen lastnik tudi Janez Vajkard Valvasor Janez Mencinger, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik, * 26. marec 1838, Brod pri Bohinjski Bistrici, † 12. april 1912, Krško.
Poglej Bohinj in Janez Mencinger
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Bohinj in Jeklo
Jelovica
Jelovica je zakrasela gozdnata planota, ki se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko (na severozahodu), nad naseljema Kropa in Kamna Gorica (na vzhodu) in na jugu do Selške Sore.
Poglej Bohinj in Jelovica
Jereka
Jereka je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Jereka
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Poglej Bohinj in Jesenice
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Bohinj in Julijske Alpe
Julius Kugy
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
Poglej Bohinj in Julius Kugy
Karel Zois
Karel Zois s polnim imenom Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, slovenski botanik, * 18. november 1756, Ljubljana, † 29. oktober 1799, Trst.
Poglej Bohinj in Karel Zois
Kelih
Kelih Kélih (latinsko calix) je posoda z dolgim pecljem namenjena za pitje.
Poglej Bohinj in Kelih
Klen
Klen (znanstveno ime Squalius cephalus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Poglej Bohinj in Klen
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Bohinj in Kmetijstvo
Komarča
Komarča je področje strmega skalnega zatrepa Bohinjske doline nad slapom Savica.
Poglej Bohinj in Komarča
Komna
Komna je visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Poglej Bohinj in Komna
Koprivnik v Bohinju
Koprivnik v Bohinju je razloženo naselje na južnem pobočju Pokljuke v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Koprivnik v Bohinju
Kozolec
Motniku, Tuhinjska dolina Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo.
Poglej Bohinj in Kozolec
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Bohinj in Kranjska
Kranjska industrijska družba
Kranjska industrijska družba (KID, Krainische Industrie Gesellschaft) je bila tretja delniška družba na Kranjskem, ustanovljena leta 1869.
Poglej Bohinj in Kranjska industrijska družba
Krn
Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.
Poglej Bohinj in Krn
Krstenica
Krstenica Krstenica je zaradi svoje odprte lege ena najbolj razglednih bohinjskih planin.
Poglej Bohinj in Krstenica
Laz
Laz je krajevno ime več naselij.
Poglej Bohinj in Laz
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Bohinj in Ledena doba
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Bohinj in Ledenik
Lepence
Lepence so naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Lepence
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Bohinj in Les
Lipan
Lipan (znanstveno ime Thymallus thymallus) je sladkovodna riba iz družine postrvi.
Poglej Bohinj in Lipan
Mauthausen
Mauthausen je avstrijska občina (Marktgemeinde) v Zgornji Avstriji.
Poglej Bohinj in Mauthausen
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Poglej Bohinj in Mleko
Mohant
Móhant ali môhant je polmehki sir z zaščitenim geografskim poreklom iz Bohinja, je ostrega vonja in pikantnega okusa.
Poglej Bohinj in Mohant
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Bohinj in Morena
Mostnica
Mostnica je gorski potok v Bohinju, ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Bohinj in Mostnica
Mrzli vrh
Mrzli vrh je hrib na severni strani Tolminske kotline, nad naselji Volarje, Gabrje in Zatolmin.
Poglej Bohinj in Mrzli vrh
Nada Matičič
Nada Matičič (tudi Nada Marija Matičič), slovenska pisateljica, * 16. avgust 1922, Litija, † 22. julij 2004, Ljubljana.
Poglej Bohinj in Nada Matičič
Navadni koreselj
Navadni koreselj (znanstveno ime Carassius carassius) je riba iz družine krapovcev.
Poglej Bohinj in Navadni koreselj
Nemški Rovt
Nemški Rovt (Deutschgereuth) je vas v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Nemški Rovt
Nomenj
Nomenj je gručasto naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Nomenj
Občina Bohinj
Občina Bohinj je ena od občin v Republiki Sloveniji z nekaj nad 5.000 prebivalci in središčem v Bohinjski Bistrici.
Poglej Bohinj in Občina Bohinj
Oplenova hiša
Oplenova hiša je etnografski muzej na prostem v vasi Studor v bližini Bohinjskega jezera.
Poglej Bohinj in Oplenova hiša
Pisanec
Pisanec, z znanstvenim imenom Phoxinus phoxinus, je vrsta sladkovodnih rib iz družine krapovcev in značilni predstavnik rodu Phoxinus.
Poglej Bohinj in Pisanec
Planšarski muzej v Stari Fužini
Planšarski muzej je muzej sirarstva in planšarstva v Bohinju.
Poglej Bohinj in Planšarski muzej v Stari Fužini
Planina (pašnik)
Planina Dedno polje, Bohinjske planine Velika planina Planina je s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo.
Poglej Bohinj in Planina (pašnik)
Planina Zajamniki
Julijskih Alp: na desni Triglav, pod njim dolgi greben Tosca, levo od njega Mišelj vrh Planina Zajamniki je planina, ki se nahaja na skrajnem južnem robu planote Pokljuke.
Poglej Bohinj in Planina Zajamniki
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Poglej Bohinj in Planinski orel
Plavž
Plavž Shematski prerez plavžaPlavž ali Visoka peč je industrijska talilna peč za pridobivanje surovega železa (grodlja) iz oksidnih rud z redukcijo in taljenjem na visoki temperaturi.
Poglej Bohinj in Plavž
Potočna postrv
Potočna postrv (znanstveno ime Salmo trutta) je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi.
Poglej Bohinj in Potočna postrv
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Bohinj in Primorska
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Bohinj in Prva svetovna vojna
Ravne v Bohinju
Ravne v Bohinju so naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Ravne v Bohinju
Rdečeperka
Rdečeperka (znanstveno ime Scardinius erythropthalmus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev, ki je domorodna v vodotokih Evrope in osrednje Azije.
Poglej Bohinj in Rdečeperka
Ribčev Laz
Ribčev Laz je naselje v Občini Bohinj, ki leži v območju Triglavskega narodnega parka na vzhodnem bregu Bohinjskega jezera.
Poglej Bohinj in Ribčev Laz
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Bohinj in Ribe
Ribnica (Bohinj)
1. ribniški slap 2. ribniški slap »Marlon B« Ribnica je gorski potok, ki izvira na pokljuški planini Konjščica, čeprav večji del leta tok povečini začenja šele v bližini planine Uskovnica v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Bohinj in Ribnica (Bohinj)
Ruševec
Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.
Poglej Bohinj in Ruševec
Sava Bohinjka
Sáva Bohínjka je reka v severozahodni Sloveniji, desni povirni krak Save.
Poglej Bohinj in Sava Bohinjka
Savica
Slap Savica spomladi Več kot 600 m visoko slapišče − slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica. Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero.
Poglej Bohinj in Savica
Skodla
Skodle Skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino.
Poglej Bohinj in Skodla
Slap Grmečica
Slap Grmečica je 7 metrov visok slap, zadnji izmed slapov v koritih potoka Grmečica.
Poglej Bohinj in Slap Grmečica
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Bohinj in Soška fronta
Som
Som je sladkovodna riba iz družine pravih somov.
Poglej Bohinj in Som
Spopad na Lipniški planini
Do spopada na Lipniški planini med Nemci in Selško četo je prišlo 9.
Poglej Bohinj in Spopad na Lipniški planini
Spopad na Mošenjski planini
Spopad na Mošenjski planini 13.
Poglej Bohinj in Spopad na Mošenjski planini
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Bohinj in Srednja Evropa
Srednja vas
Srednja vas je lahko.
Poglej Bohinj in Srednja vas
Srednja vas v Bohinju
Srednja vas v Bohinju je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Srednja vas v Bohinju
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Bohinj in Srednji vek
Stan, Mirna
Stan je naselje v občini Mirna.
Poglej Bohinj in Stan, Mirna
Stara Fužina
Stara Fužina je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Bohinj in Stara Fužina
Studor v Bohinju
Studor v Bohinju je gručasto naselje v Občini Bohinj, na pobočju Rajna pod goro Studor (1002 mnm).
Poglej Bohinj in Studor v Bohinju
Sveti Krištof
Sveti Krištof nosi Kristusa Sveti Krištof, svetnik in mučenec, 3.
Poglej Bohinj in Sveti Krištof
Tadej Golob
Tadej Golob, slovenski pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist, * 16. september 1967, Maribor, Slovenija.
Poglej Bohinj in Tadej Golob
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Bohinj in Tektonika plošč
Tomaž Godec
Tomaž Godec, slovenski narodni heroj NOB, komunist, športnik, smučarski tekač in športni organizator, * 15. december 1905, Bohinjska Bistrica, † 20. april 1942, Mauthausen.
Poglej Bohinj in Tomaž Godec
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Bohinj in Triglav
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Poglej Bohinj in Triglavski narodni park
Trop brez zvoncev
Trop brez zvoncev je bil konec leta 1938 v Slovencu napovedan kot "pastirska povest" Janeza Jalna, ki bo skozi dve leti izhajala v goriški reviji Mladika.
Poglej Bohinj in Trop brez zvoncev
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Bohinj in Turizem
Uskovnica
Uskovnica je bohinjska planina na Pokljuki.
Poglej Bohinj in Uskovnica
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Bohinj in Valentin Vodnik
Vogel
Vogel je 1923 m visok gorski masiv oziroma planota, ki leži na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Bohinj in Vogel
Voje
Hudičev most nad sotesko Mostnice v Vojah Voje so ledeniška alpska dolina v Triglavskem narodnem parku, severovzhodno od Bohinjskega jezera.
Poglej Bohinj in Voje
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Bohinj in Vretenčarji
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Bohinj in Zemljepisno lastno ime
Zoisova zvončica
Zoisova zvončica (znanstveno ime Campanula zoysii) je slovenska endemična rastlina, ki z raste le na območju Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah ter na manjšem rastišču v Trnovskem gozdu.
Poglej Bohinj in Zoisova zvončica
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Bohinj in 16. stoletje
7. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 10. stoletje pr. n. št. | 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7.
Poglej Bohinj in 7. stoletje pr. n. št.