Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Batognica, Dom dr. Klementa Juga v Lepeni, Drežniške Ravne, Drežnica, Gomiščkovo zavetišče na Krnu, Italijanščina, Jalovec, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Kaninsko pogorje, Karavanke, Kobarid, Krn, Kobarid, Krnsko jezero, Krnsko pogorje, Lepena, Magozd, Mangart, Mojstrovka, Nadmorska višina, Planinski dom pri Krnskih jezerih, Potres v Zgornjem Posočju (1998), Prisojnik, Prva svetovna vojna, Seznam slovenskih dvatisočakov, Slovenija, Slovenska planinska pot, Soška fronta, Stol, Julijske Alpe, Tonovcov grad, Triglav, Veliki Lemež, Vrsno, 1915, 2. junij, 29. maj, 31. maj.
Batognica
Batognica je 2164 metrov visoka gora nad reko Sočo v bližini Krna.
Novo!!: Krn in Batognica · Poglej več »
Dom dr. Klementa Juga v Lepeni
Dom dr.
Novo!!: Krn in Dom dr. Klementa Juga v Lepeni · Poglej več »
Drežniške Ravne
Slap na potoku Kozjak Dréžniške Ravne so gručasta vas, ki leži na terasi ob vznožju Krasjega vrha (Polovnik) na nadmorski višini okoli 560 m. Ima približno 45 hiš in 147 prebivalcev in je sestavni del občine Kobarid.
Novo!!: Krn in Drežniške Ravne · Poglej več »
Drežnica
Drežnica je naselje v Občini Kobarid, od naselja Kobarid je oddaljena 6 km.
Novo!!: Krn in Drežnica · Poglej več »
Gomiščkovo zavetišče na Krnu
Gomíščkovo zavetíšče (2182 mnm) se nahaja pod vrhom Krna na njegovi južni strani.
Novo!!: Krn in Gomiščkovo zavetišče na Krnu · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Krn in Italijanščina · Poglej več »
Jalovec
Jalovec je 2645 m visoka gora v Julijskih Alpah in je šesti najvišji vrh v Sloveniji.
Novo!!: Krn in Jalovec · Poglej več »
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Novo!!: Krn in Julijske Alpe · Poglej več »
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Novo!!: Krn in Kamniško-Savinjske Alpe · Poglej več »
Kaninsko pogorje
Kaninsko pogorje je južni del Zahodnih Julijskih Alp na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad Bovške kotline, na zahodu pa pada proti Jezerski dolini, dolini Reklanice in Reziji.
Novo!!: Krn in Kaninsko pogorje · Poglej več »
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Novo!!: Krn in Karavanke · Poglej več »
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Novo!!: Krn in Kobarid · Poglej več »
Krn, Kobarid
Krn je majhna vasica pod istoimensko goro Krn v Občini Kobarid.
Novo!!: Krn in Krn, Kobarid · Poglej več »
Krnsko jezero
Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.
Novo!!: Krn in Krnsko jezero · Poglej več »
Krnsko pogorje
Krnsko pogorje je gorska veriga v Vzhodnih Julijskih Alpah.
Novo!!: Krn in Krnsko pogorje · Poglej več »
Lepena
Lepena je naselje v Občini Bovec.
Novo!!: Krn in Lepena · Poglej več »
Magozd
Magozd je naselje v Občini Kobarid.
Novo!!: Krn in Magozd · Poglej več »
Mangart
Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.
Novo!!: Krn in Mangart · Poglej več »
Mojstrovka
Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.
Novo!!: Krn in Mojstrovka · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Krn in Nadmorska višina · Poglej več »
Planinski dom pri Krnskih jezerih
Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385m) je planinska postojanka na vzpetini Glava med Dupeljskim jezerom in ovčarijo Duplje v Julijskih Alpah.
Novo!!: Krn in Planinski dom pri Krnskih jezerih · Poglej več »
Potres v Zgornjem Posočju (1998)
Potres v Zgornjem Posočju leta 1998 je bil eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije.
Novo!!: Krn in Potres v Zgornjem Posočju (1998) · Poglej več »
Prisojnik
Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.
Novo!!: Krn in Prisojnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Krn in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam slovenskih dvatisočakov
Seznam slovenskih dvatisočakov obsega le vrhove z imenom in izmerjeno višino, ki se nahajajo v Sloveniji ali so na njeni meji.
Novo!!: Krn in Seznam slovenskih dvatisočakov · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Krn in Slovenija · Poglej več »
Slovenska planinska pot
bukvi Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta.
Novo!!: Krn in Slovenska planinska pot · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Krn in Soška fronta · Poglej več »
Stol, Julijske Alpe
Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.
Novo!!: Krn in Stol, Julijske Alpe · Poglej več »
Tonovcov grad
Tonovcov grad (tudi Tonecov grad ali Tuncov, Stari grad - Atlas Slovenije 1986), je arheološko najdišče na težko dostopnem hribu (412 m) 2 km severno od Kobarida, ki je zadnji odrastek masiva 772 m visoke Babe v pogorju Stola.
Novo!!: Krn in Tonovcov grad · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Krn in Triglav · Poglej več »
Veliki Lemež
Veliki Lemež je 2.043 m visoka gora v Julijskih Alpah, del Krnskega pogorja.
Novo!!: Krn in Veliki Lemež · Poglej več »
Vrsno
Vrsno je majhna gručasta vas v Občini Kobarid.
Novo!!: Krn in Vrsno · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Krn in 1915 · Poglej več »
2. junij
2.
Novo!!: Krn in 2. junij · Poglej več »
29. maj
29.
Novo!!: Krn in 29. maj · Poglej več »
31. maj
31.
Novo!!: Krn in 31. maj · Poglej več »
