Odpri v Google MapsKazalo
192 odnosi: Alpe, Alpidska orogeneza, Alpsko smučanje, Apnenec, Avtocesta, Škrlatica, Špik, Živali, Čedad, Čenta, Italija, Bača, Bače, Baška grapa, Balvan, Belopeška jezera, Biatlon, Bled, Blejski vintgar, Blejsko jezero, Bohinj, Bohinjska proga, Bohinjsko jezero, Boka, Bovec, Brezno, Bukev, Celzijeva temperaturna lestvica, Cesta, Dinarsko gorovje, Dolina, Dolina Triglavskih jezer, Dolomit, Eocen, Fen (veter), Fliš, Fosil, Gaj Julij Cezar, Gorništvo, Gorovje, Gorske skupine v Julijcih, Gozd, Gozdarstvo, Greben, Gregorčičev slap, Hektar, Holocen, Idrijski prelom, Iglasti gozd, Italija, Jalovec, ... Razširi indeks (142 več) »
- Biosferni rezervati Slovenije
- Gorovja v Italiji
- Gorovja v Sloveniji
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Julijske Alpe in Alpe
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Julijske Alpe in Alpidska orogeneza
Alpsko smučanje
Alpski smučar Bariloche (Argentina) Alpsko smučanje je oblika gibanja po zasneženih površinah s pomočjo smuči, ki so z vezmi pritrjene na noge smučarja, na katerih ima obute posebne smučarske čevlje.
Poglej Julijske Alpe in Alpsko smučanje
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Julijske Alpe in Apnenec
Avtocesta
Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.
Poglej Julijske Alpe in Avtocesta
Škrlatica
Škrlatica (nekdaj imenovana Suhi plaz) je gora v Julijskih Alpah, ki je z 2740 metri druga najvišja v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Škrlatica
Špik
Gozda Martuljka Špik (2472 m) je gora v Julijskih Alpah in je del martuljške skupine.
Poglej Julijske Alpe in Špik
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Julijske Alpe in Živali
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Julijske Alpe in Čedad
Čenta, Italija
Čenta (italijansko Tarcento, furlansko Tarcint, rezijsko Tarčét) je mestno naselje in sedež občine z okoli 9.000 prebivalci severno od Vidma, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Julijske Alpe in Čenta, Italija
Bača
Bača v spodnjem toku Bača je 22 kilometrov dolga reka v Severno primorski regiji, ki izvira v bližini naselja Bača pri Podbrdu in oblikuje okrog 30 km dolgo dolino, imenovano Baška grapa.
Poglej Julijske Alpe in Bača
Bače
Cerkev v Bačah s Sv. Krištofom in stopnjevanimi zunanjimi gotskimi oporniki prezbiterija in ladje ter z baročno lopo pred cerkvijo (foto: Jernej Šušteršič, avgust 1951) Bače (nemško Faak) je vaško, sedaj pretežno letoviško naselje med Rožem in Ziljo na nadmorski višini 560 m, 9 km jugovzhodno od Beljaka.
Poglej Julijske Alpe in Bače
Baška grapa
Baška grapa Severna pobočja nad Baško grapo Baška grapa je okoli 30 km dolga dolina reke Bače, ki se v zgornjem delu vije v smeri severovzhod-jugozahod, v južnem delu pa preide v smer vzhod-zahod.
Poglej Julijske Alpe in Baška grapa
Balvan
''Big Rock'' ali ''Okotoks Erratic'' u Kanadi, največji znani eratični blok na svetu ''Yeager Rock'' v Douglas Countyu. Schwanenstein na otoku Rügen. Eratični blok pri Blandowu na otoku Rügen. Val-Masino, Italija Monte Cimino, Italija Balvan ali eratični blok je večja gmota kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe.
Poglej Julijske Alpe in Balvan
Belopeška jezera
Belopeška jezera, tudi Mangartska jezera, Fužinska jezera ali Klanška jezera, sta dve jezeri (posamično tudi Klanško in Mangartsko jezero), ki ležita v Julijskih Alpah, natančneje v Mangartski dolini v bližini naselja Trbiž, nedaleč od Rateč in tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo.
Poglej Julijske Alpe in Belopeška jezera
Biatlon
Biatlonci pri streljanju Biatlon je šport, ki združuje dve športni disciplini v eni, izraz pa se navadno uporablja za zimski šport, ki združuje smučarski tek in streljanje z malokalibrsko puško.
Poglej Julijske Alpe in Biatlon
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Bled
Blejski vintgar
Soteska Blejski vintgar, reka Radovna Ločni železniški most v Blejskem vintgarju Blejski vintgar, tudi samo Vintgar (po bližnjem zaselku, ki leži na začetku soteske), je 1,6 km dolga soteska na Gorenjskem, skozi katero teče reka Radovna.
Poglej Julijske Alpe in Blejski vintgar
Blejsko jezero
Blejsko jezero z razglednega vrha Ojstrica (611m) nad jezerom Blejsko jezero leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu, naselju ob njem.
Poglej Julijske Alpe in Blejsko jezero
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Bohinj
Bohinjska proga
Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.
Poglej Julijske Alpe in Bohinjska proga
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Poglej Julijske Alpe in Bohinjsko jezero
Boka
Boka je kraški izvir, slap in hudourniški potok, ki je desni pritok Soče.
Poglej Julijske Alpe in Boka
Bovec
Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.
Poglej Julijske Alpe in Bovec
Brezno
Brezno je globoka jama s strmimi stenami.
Poglej Julijske Alpe in Brezno
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Julijske Alpe in Bukev
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Julijske Alpe in Celzijeva temperaturna lestvica
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Julijske Alpe in Cesta
Dinarsko gorovje
Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.
Poglej Julijske Alpe in Dinarsko gorovje
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Julijske Alpe in Dolina
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče.
Poglej Julijske Alpe in Dolina Triglavskih jezer
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Julijske Alpe in Dolomit
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Julijske Alpe in Eocen
Fen (veter)
Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.
Poglej Julijske Alpe in Fen (veter)
Fliš
Poljski Flíš je skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajočih se plasti peska, peščenjaka, laporovca, redkeje slojev apnenca in ilovice, na Primorskem večinoma eocenske starosti.
Poglej Julijske Alpe in Fliš
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Julijske Alpe in Fosil
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Julijske Alpe in Gaj Julij Cezar
Gorništvo
Mala Mojstrovka) Gorníštvo je dejavnost v gorah, ki obsega tako letne kot tudi zimske vzpone.
Poglej Julijske Alpe in Gorništvo
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Julijske Alpe in Gorovje
Gorske skupine v Julijcih
'''Gorske skupine Julijcev''' z mejami in imeni Gorske skupine Julijcev (Julijskih Alp) so naslednje skupine (z najvišjimi vrhovi).
Poglej Julijske Alpe in Gorske skupine v Julijcih
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Julijske Alpe in Gozd
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Julijske Alpe in Gozdarstvo
Greben
Kamniti morski greben Greben (angl. reef) je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Greben
Gregorčičev slap
Gregorčičev slap je prvi in najvišji slap na potoku Volarja.
Poglej Julijske Alpe in Gregorčičev slap
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Julijske Alpe in Hektar
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Julijske Alpe in Holocen
Idrijski prelom
Idrijski prelom je potresno aktivni prelom in geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Idrijski prelom
Iglasti gozd
Iglasti gozd, Ontario, Kanada. Iglasti gozd (ljudsko tudi črni gozd) je gozdno zemljišče, na katerem je več kot 75 % dreves iglavcev.
Poglej Julijske Alpe in Iglasti gozd
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Julijske Alpe in Italija
Jalovec
Jalovec je 2645 m visoka gora v Julijskih Alpah in je šesti najvišji vrh v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Jalovec
Jama
Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.
Poglej Julijske Alpe in Jama
Jelka (rod)
Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.
Poglej Julijske Alpe in Jelka (rod)
Jelovica
Jelovica je zakrasela gozdnata planota, ki se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko (na severozahodu), nad naseljema Kropa in Kamna Gorica (na vzhodu) in na jugu do Selške Sore.
Poglej Julijske Alpe in Jelovica
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Julijske Alpe in Jesen
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Jesenice
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Julijske Alpe in Jezero
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Julijske Alpe in Jura
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Julijske Alpe in Kamena doba
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Julijske Alpe in Kanalska dolina
Kaninsko pogorje
Kaninsko pogorje je južni del Zahodnih Julijskih Alp na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad Bovške kotline, na zahodu pa pada proti Jezerski dolini, dolini Reklanice in Reziji.
Poglej Julijske Alpe in Kaninsko pogorje
Kanjavec
Kanjavec iz doline Zadnjice Kanjavec je 2569 m visoka gora v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Poglej Julijske Alpe in Kanjavec
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Julijske Alpe in Kmetijstvo
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Kobarid
Kolesarstvo
thumb Tour de France Kolesarstvo je aktivnost vožnje s kolesom, ki se uporablja tako v transportne namene, kot za namene športa, rekreacije ali turizma.
Poglej Julijske Alpe in Kolesarstvo
Konglomerat
Norveške Kremenov konglomerat v Dovžanovi soteski Konglomerat (izposojenka za sprimek oz. skupek) je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda.
Poglej Julijske Alpe in Konglomerat
Kot, Julijske Alpe
Kot je najkrajša in najstrmejša triglavska dolina v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Kot, Julijske Alpe
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Poglej Julijske Alpe in Kotlina
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Poglej Julijske Alpe in Kranjska Gora
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Julijske Alpe in Kras
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Julijske Alpe in Kreda
Krma, Julijske Alpe
Krma je najvzhodnejša in najdaljša izmed treh ledeniških alpskih dolin pri Mojstrani na Gorenjskem (zahodno od Krme je dolina Kot in nato še Vrata).
Poglej Julijske Alpe in Krma, Julijske Alpe
Krn
Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.
Poglej Julijske Alpe in Krn
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Julijske Alpe in Krnica
Krnica, Pišnica
Pogled na Krnico, zadaj z desne Škrlatica (najvišji vrh), Rakova špica (2545 m), Rogljica, Dovški Gamsovec (2442 m) in skrajno levo Kriška stena Krnica je približno 6 km dolga gorska dolina južno od Kranjske Gore, v območju Triglavskega narodnega parka.
Poglej Julijske Alpe in Krnica, Pišnica
Krnsko jezero
Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.
Poglej Julijske Alpe in Krnsko jezero
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Julijske Alpe in Kvadratni kilometer
Lapor
Sicilije Laporovec je vrsta sedimentne kamnine, sive do rumenkaste barve.
Poglej Julijske Alpe in Lapor
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Julijske Alpe in Led
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Julijske Alpe in Ledena doba
Ledeniška dolina
Ledeniška dolina je dolina s prečnim prerezom v obliki črke U, ki v zgornjem delu prereza prehaja v ledeniško rame, nad njim pa v gorski greben.
Poglej Julijske Alpe in Ledeniška dolina
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Julijske Alpe in Ledenik
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Julijske Alpe in Lišaj
Mala ledena doba
Mala ledena doba(MLD) je obdobje hlajenja, ki je trajalo približno od 14.
Poglej Julijske Alpe in Mala ledena doba
Mangart
Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Mangart
Martuljški slapovi
Spodnji Martuljški slap Zgornji Martuljški slap Martuljški slapovi (bolj natančno Martuljška slapova) se nahajajo v osrčju Martuljške skupine nad dolino Gozda Martuljka.
Poglej Julijske Alpe in Martuljški slapovi
Mežakla
Mežakla je visoka planota v Julijskih Alpah med rekama Radovna na jugu in Savo Dolinko na severu.
Poglej Julijske Alpe in Mežakla
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Poglej Julijske Alpe in Meja (razločitev)
Mesec
Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.
Poglej Julijske Alpe in Mesec
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Julijske Alpe in Meter
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Julijske Alpe in Mezozoik
Mojstrovka
Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Mojstrovka
Montaž
Montaž (tudi Bojec, Špik nad Policami oz. Poliški Špik, italijansko Jôf di Montasio, furlansko Jôf dal Montâs, nemško Bramkofel ali Montasch) je 2.753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp v Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Montaž
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Julijske Alpe in Morena
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Julijske Alpe in Morje
Most na Soči
Most na Soči (do 1955 Sveta Lucija ob Soči) je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov.
Poglej Julijske Alpe in Most na Soči
Mostnica
Mostnica je gorski potok v Bohinju, ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Julijske Alpe in Mostnica
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Poglej Julijske Alpe in Nadiža
Naplavnina
Aljaski Aluvialna ravnina v državnem parku Red Rock Canyon (Kalifornija) Naplavnina (tudi aluvij, iz latinskega alluvius oz. alluere, »umivati se«) je rahla glina, mulj, pesek ali prod, ki ga je tekoča voda odložila v strugi potoka, na poplavni ravnici, v aluvialnem stožcu, na plaži ali na podobnih lokacijah.
Poglej Julijske Alpe in Naplavnina
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Julijske Alpe in Narava
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Julijske Alpe in Naselje
Navadni macesen
Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.
Poglej Julijske Alpe in Navadni macesen
Nevejsko sedlo
Smučarski center Na Žlebeh Nevejsko sedlo (italijansko Sella Nevea, furlansko Nevee), 1195 mnm, leži na stiku gorskih skupin Kanina in Viša.
Poglej Julijske Alpe in Nevejsko sedlo
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Poglej Julijske Alpe in Nevihta
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Poglej Julijske Alpe in Nova Gorica
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Julijske Alpe in Obseg
Oltar (gora)
Oltar je 2621 metrov visoka gora v Julijskih Alpah, najvišja v Martuljški skupini gorá.
Poglej Julijske Alpe in Oltar (gora)
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Julijske Alpe in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Julijske Alpe in Orogeneza
Pašnik
Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.
Poglej Julijske Alpe in Pašnik
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Julijske Alpe in Padavine
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Julijske Alpe in Peščenjak
Peričnik
Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.
Poglej Julijske Alpe in Peričnik
Petrovo Brdo
Petrovo Brdo je razloženo naselje v zatrepu Baške grape v Občini Tolmin.
Poglej Julijske Alpe in Petrovo Brdo
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Planica
Planika
Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Poglej Julijske Alpe in Planika
Planinska zveza Slovenije
Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
Poglej Julijske Alpe in Planinska zveza Slovenije
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Julijske Alpe in Pleistocen
Pobočje
Pobočje ali vesina je del hriba ali gore, ki je položno ali strmo nagnjen med dolino (vznožjem) in slemenom ali vrhom hriba ali gore.
Poglej Julijske Alpe in Pobočje
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Julijske Alpe in Podnebje
Pohodništvo
Pohodništvo je hoja za rekreacijo predvsem v predalpske hribovju, lahko tudi na dolge razdalje.
Poglej Julijske Alpe in Pohodništvo
Pokljuka
Jesenski gozd s pogledom proti Jelovici, blizu biatlonskih stez Planina Uskovnica Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Pokljuka
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Julijske Alpe in Pokrajina
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Julijske Alpe in Poletje
Ponce
Ponce so gorska veriga v slovenskih Julijskih Alpah, ki poteka po državni meji z Italijo.
Poglej Julijske Alpe in Ponce
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Poglej Julijske Alpe in Potok
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Julijske Alpe in Prebivalstvo
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Predel
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Julijske Alpe in Predor
Predor Karavanke
Karavanška predora sta dva.
Poglej Julijske Alpe in Predor Karavanke
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Julijske Alpe in Prelaz
Prisojnik
Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.
Poglej Julijske Alpe in Prisojnik
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Julijske Alpe in Prva svetovna vojna
Rabelj
Rabelj ( ) je naselje blizu Trbiža v Italiji, na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Julijske Alpe in Rabelj
Rabeljsko jezero
Rabeljsko jezero je jezero v italijanski občini Trbiž v Julijskih Alpah, v bližini cestnega prelaza Predel, ki predstavlja mejni prehod med državama Italijo in Slovenijo.
Poglej Julijske Alpe in Rabeljsko jezero
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Poglej Julijske Alpe in Rastlinstvo
Razor
256x256px Razor z višino 2601 m spada med najvišje vrhove Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Razor
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Julijske Alpe in Reka
Reklanska dolina
Reklanska dolina, tudi Reklanica (italijansko Val Raccolana), je dolina v zahodnih Julijskih Alpah v Italiji, dolga okoli 16 km.
Poglej Julijske Alpe in Reklanska dolina
Rezija
Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Rezija
Robič
Robič je naselje v Občini Kobarid.
Poglej Julijske Alpe in Robič
Rušje
Rušje (znanstveno ime Pinus mugo) je vrsta rodu Pinus, ki spada v družino borovk (Pinaceae).
Poglej Julijske Alpe in Rušje
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Julijske Alpe in Rudarstvo
Rumeni svišč
Rumeni svišč ali košutnik (znanstveno ime Gentiana lutea) je trajnica iz družine sviščevk.
Poglej Julijske Alpe in Rumeni svišč
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Julijske Alpe in Sava
Savica
Slap Savica spomladi Več kot 600 m visoko slapišče − slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica. Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero.
Poglej Julijske Alpe in Savica
Selška Sora
Sélška Sóra (tudi Selščica) je reka v zahodni Sloveniji, levi povirni pritok Sore, ki se v Škofji Loki združi s Poljansko Soro.
Poglej Julijske Alpe in Selška Sora
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Julijske Alpe in Slap
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Julijske Alpe in Slovenija
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Julijske Alpe in Smreka
Smučarski skoki
Stefan Kraft; z 253,5 metri je aktualni svetovni rekorder Smučarski skoki so nordijsko smučarska športna panoga pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije (FIS), v kateri se smučarski skakalec spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čim dlje.
Poglej Julijske Alpe in Smučarski skoki
Smučišče
Smučišče Smučišče je izraz za urejeno in označeno področje ali pot na pobočju gore, ki je namenjeno smučanju, deskanju ali drugim zimskim športom.
Poglej Julijske Alpe in Smučišče
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Julijske Alpe in Sneg
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Soča
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Julijske Alpe in Soška fronta
Spodnja Sorica
Spodnja Sorica je razloženo središčno naselje v Občini Železniki.
Poglej Julijske Alpe in Spodnja Sorica
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Julijske Alpe in Srednji vek
Stol, Julijske Alpe
Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.
Poglej Julijske Alpe in Stol, Julijske Alpe
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Julijske Alpe in Stoletje
Svetovni pokal v alpskem smučanju
Svetovni pokal v alpskem smučanju je zaporedje več tekem v alpskem smučanju, ki jih nadzira FIS.
Poglej Julijske Alpe in Svetovni pokal v alpskem smučanju
Tamar
Tamar je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Tamar
Tek na smučeh (šport)
Tek na smučeh v Julijskih Alpah. Tek na smučeh Tek na smučeh je vrsta hitre hoje, oziroma teka na smučeh, ki se v glavnem goji v nižinskih ali nižjih alpskih predelih.
Poglej Julijske Alpe in Tek na smučeh (šport)
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Julijske Alpe in Temperatura
Temperaturna inverzija
Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje. Temperaturna inverzija oziroma temperaturni obrat (tudi toplotni obrat, toplotna inverzija ali toplotni preobrat) je meteorološki pojav, ko temperatura zraka v troposferi z višino narašča.
Poglej Julijske Alpe in Temperaturna inverzija
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Poglej Julijske Alpe in Tilment
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Poglej Julijske Alpe in Tolmin
Tolminska korita
Hudičev most Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice.
Poglej Julijske Alpe in Tolminska korita
Tovarna
1940-ih; Fort Worth, Teksas Tovarna (iz latinščine fabrica - delavnica preko francoščine fabrique; tudi fabrika) je večji industrijski objekt, ki temelji na serijski ali masovni proizvodnji.
Poglej Julijske Alpe in Tovarna
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Poglej Julijske Alpe in Trenta
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Julijske Alpe in Trias
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Julijske Alpe in Triglav
Triglavski dom na Kredarici
Otvoritev koče leta 1896,(Jakob Aljaž sedi pod dimnikom) Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja.
Poglej Julijske Alpe in Triglavski dom na Kredarici
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Poglej Julijske Alpe in Triglavski ledenik
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Poglej Julijske Alpe in Triglavski narodni park
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Julijske Alpe in Turizem
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Julijske Alpe in Veter
Viš
Viš je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Viš
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Poglej Julijske Alpe in Videm, Italija
Visoki Rokav
Visoki Rokav je z 2646 mnm peta najvišja gora v Sloveniji in hkrati najvišja slovenska gora, na katero ni označene poti.
Poglej Julijske Alpe in Visoki Rokav
Visokogorje
Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.
Poglej Julijske Alpe in Visokogorje
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Julijske Alpe in Voda
Vogel
Vogel je 1923 m visok gorski masiv oziroma planota, ki leži na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Vogel
Vrata
Vrata so lahko.
Poglej Julijske Alpe in Vrata
Vrata, Julijske Alpe
Vrata so ledeniška dolina v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Vrata, Julijske Alpe
Vršič
Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).
Poglej Julijske Alpe in Vršič
Vrh
Vrh je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Vrh
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Julijske Alpe in Vrsta (biologija)
Vzhodne Julijske Alpe
Aljažev dom v Vratih, 1011 metrov Martuljška skupina (levo) in Škrlatica (desno) Vzhodne Julijske Alpe so najobsežnejši del Julijskih Alp, v kateri so vrhovi od 500 pa do skoraj 3000 metrov nadmorske višine.
Poglej Julijske Alpe in Vzhodne Julijske Alpe
Zadnjica
Zadnjica je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Zadnjica
Zahodne Julijske Alpe
Zahodne Julijske Alpe so del Julijskih Alp, ki so po obsegu manjše kot Vzhodne Julijske Alpe.
Poglej Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Julijske Alpe in Zemeljski plaz
Zgornjesavska dolina
Zgornjesavska dolina (imenovana tudi samo Dolina) je alpska dolina, po kateri teče reka Sava Dolinka.
Poglej Julijske Alpe in Zgornjesavska dolina
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Julijske Alpe in Zima
Glej tudi
Biosferni rezervati Slovenije
Gorovja v Italiji
Gorovja v Sloveniji
Prav tako znan kot Alpi Giulie, Julijci.