Kazalo
43 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Škofja Loka, Štanjel, Železniška proga Kreplje–Repentabor–d. m., Železniška proga Trst–Opčine, Železniški predor Karavanke, Beljak, Bohinjski predor, Celovec, Druga svetovna vojna, Dunaj, Evropa, Franc Ferdinand, Italija, Italijanščina, Jadransko morje, Jesenice, Južna železnica, Karavanke, Kraljevina Jugoslavija, Ljubelj, Ljubljana, Mirovna pogodba z Italijo (1947), Most, Nemščina, Nova Gorica, Praga, Prva svetovna vojna, Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Soča, Soška fronta, Solkan, Solkanski most, Sredozemlje, Trbiž, Trst, Vipavska dolina, 10. februar, 15. september, 1930, 1947.
- Železniške proge v Sloveniji
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Bohinjska proga in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Bohinjska proga in Avstro-Ogrska
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Bohinjska proga in Škofja Loka
Štanjel
Štanjel je slikovito kraško naselje v občini Komen.
Poglej Bohinjska proga in Štanjel
Železniška proga Kreplje–Repentabor–d. m.
Železniška proga Kreplje - Repentabor je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Bohinjska proga in Železniška proga Kreplje–Repentabor–d. m.
Železniška proga Trst–Opčine
Železniška proga Trst - Opčine d.m. je ena izmed železniških prog.
Poglej Bohinjska proga in Železniška proga Trst–Opčine
Železniški predor Karavanke
Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor na železniški progi, ki povezuje Srednjo Evropo prek Visokih Tur in Karavank ter v nadaljevanju z Bohinjsko progo do severnojadranskih pristanišč, s priključki v Ljubljani pa naprej proti jugu na Balkan, Bližnji vzhod in Panonsko nižino.
Poglej Bohinjska proga in Železniški predor Karavanke
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Bohinjska proga in Beljak
Bohinjski predor
Bohinjski predor na bohinjski železnici je z dolžino 6.327,3 metrov najdaljši slovenski železniški predor (povsem na slovenskem ozemlju), in sicer na progi Praga–Jesenice–Gorica–Trst (t. i. Bohinjska proga, ita. Transalpina, nem. Wocheinerbahn), med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom, skozi goro Kobla v dolino Baška grapa.
Poglej Bohinjska proga in Bohinjski predor
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Bohinjska proga in Celovec
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Bohinjska proga in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Bohinjska proga in Dunaj
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Bohinjska proga in Evropa
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Bohinjska proga in Franc Ferdinand
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bohinjska proga in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Bohinjska proga in Italijanščina
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Bohinjska proga in Jadransko morje
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Poglej Bohinjska proga in Jesenice
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Poglej Bohinjska proga in Južna železnica
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Bohinjska proga in Karavanke
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Bohinjska proga in Kraljevina Jugoslavija
Ljubelj
Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.
Poglej Bohinjska proga in Ljubelj
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Bohinjska proga in Ljubljana
Mirovna pogodba z Italijo (1947)
Slobodno tržaško ozemlje Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.
Poglej Bohinjska proga in Mirovna pogodba z Italijo (1947)
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Bohinjska proga in Most
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Bohinjska proga in Nemščina
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Poglej Bohinjska proga in Nova Gorica
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Bohinjska proga in Praga
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Bohinjska proga in Prva svetovna vojna
Sava Bohinjka
Sáva Bohínjka je reka v severozahodni Sloveniji, desni povirni krak Save.
Poglej Bohinjska proga in Sava Bohinjka
Sava Dolinka
Sava Dolinka je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak Save.
Poglej Bohinjska proga in Sava Dolinka
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Bohinjska proga in Soča
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Bohinjska proga in Soška fronta
Solkan
Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020).
Poglej Bohinjska proga in Solkan
Solkanski most
Solkanski most oziroma solkanski viadukt je 219,70 m dolg železniški ločni most čez Sočo pri Solkanu.
Poglej Bohinjska proga in Solkanski most
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Bohinjska proga in Sredozemlje
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Bohinjska proga in Trbiž
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Bohinjska proga in Trst
Vipavska dolina
Zgornja Vipavska dolina z Nanosa Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino.
Poglej Bohinjska proga in Vipavska dolina
10. februar
10.
Poglej Bohinjska proga in 10. februar
15. september
15.
Poglej Bohinjska proga in 15. september
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bohinjska proga in 1930
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bohinjska proga in 1947
Glej tudi
Železniške proge v Sloveniji
Prav tako znan kot Bohinjska železnica, Bohinjska železniška proga, Bohinjska želežnica, Transalpina.