Odpri v Google MapsKazalo
175 odnosi: Ajdovska deklica, Albin Belar, Aljažev dom v Vratih, Aljažev stolp, Alpe, Alpska konvencija, Alpski botanični vrt Juliana, Apnenec, Široka peč, Škrlatica, Špik, Živi svet v Triglavskem narodnem parku, Čehi 2, Črna prst, Črno jezero, Bohinj, Črno morje, Bavšica, Bavški Grintavec, Beli potok (Martuljek), Bled, Blejska koča na Lipanci, Blejski vintgar, Bohinjsko jezero, Brezno, Cerkev sv. Duha, Zatolmin, Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz, Ciprnik, Debela peč, Dolina Triglavskih jezer, Dom Valentina Staniča pod Triglavom, Dovje, Druga svetovna vojna, Ekosistem, Erjavčeva koča na Vršiču, Fran Jesenko, France Prešeren, Frdamane police, Fužina, Golobar, Gora, Goreljek, Gorjuše, Govic, Gozd - Martuljek, Gozdarstvo, Halštatska kultura, Hektar, Hidrologija Triglavskega narodnega parka, Jadransko morje, Jakob Aljaž, ... Razširi indeks (125 več) »
- Julijske Alpe
Ajdovska deklica
Zgodba o Ajdovski deklici je ljudska povedka, ki delno opisuje tudi zgodovino našega naroda.
Poglej Triglavski narodni park in Ajdovska deklica
Albin Belar
Obeležje prvi potresni opazovalnici pri vhodu v Vegovo šolo v Ljubljani s fotografijo Albina Belarja Albin Belar, slovenski seizmolog, naravoslovec, naravovarstvenik, izumitelj žepnih radijskih sprejemnikov in začetnik radijskih oddaj na Slovenskem, * 21. februar 1864, Ljubljana, † 1.
Poglej Triglavski narodni park in Albin Belar
Aljažev dom v Vratih
Aljažev dom v Vratih (1015 m) je planinska postojanka, ki stoji v zgornjem delu doline Vrat ob Triglavski Bistrici.
Poglej Triglavski narodni park in Aljažev dom v Vratih
Aljažev stolp
Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji, na vrhu Triglava (2864 metrov), kjer so ga postavili leta 1895.
Poglej Triglavski narodni park in Aljažev stolp
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Triglavski narodni park in Alpe
Alpska konvencija
Logotop Alpske konvencije Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Alpska konvencija
Alpski botanični vrt Juliana
Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne (1871-1953) ob vznožju Kukle.
Poglej Triglavski narodni park in Alpski botanični vrt Juliana
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Triglavski narodni park in Apnenec
Široka peč
Široka peč je gora v Martuljški skupini v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Široka peč
Škrlatica
Škrlatica (nekdaj imenovana Suhi plaz) je gora v Julijskih Alpah, ki je z 2740 metri druga najvišja v Sloveniji.
Poglej Triglavski narodni park in Škrlatica
Špik
Gozda Martuljka Špik (2472 m) je gora v Julijskih Alpah in je del martuljške skupine.
Poglej Triglavski narodni park in Špik
Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Alpski kozorog (''Capra ibex'') se človekove bližine ne boji. To je tudi vzrok, da so jih v Alpah sredi 19.stoletja skoraj iztrebili. Prvih 15 kozorogov so leta 1964 naselili v dolino Zadnjice v Trenti. Živi svet v Triglavskem narodnem parku je prisoten v ostrem visokogorju s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah je življenju bolj naklonjeno prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
Poglej Triglavski narodni park in Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Čehi 2
Čehi 2 na Rombonskih podih je najgloblje brezno v Sloveniji in 13.
Poglej Triglavski narodni park in Čehi 2
Črna prst
Črna prst (1844 m) je gora na jugovzhodu Julijskih Alp.
Poglej Triglavski narodni park in Črna prst
Črno jezero, Bohinj
Črno jezero (1319 mnm) je najnižje ležeče oziroma zadnje jezero v dolini Triglavskih (sedmerih) jezer.
Poglej Triglavski narodni park in Črno jezero, Bohinj
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Triglavski narodni park in Črno morje
Bavšica
Bavšica je naselje v Občini Bovec v Zgornjem Posočju.
Poglej Triglavski narodni park in Bavšica
Bavški Grintavec
Bavški Grintavec je gora v Julijskih Alpah in z 2347 m najvišji vrh v južnem delu skupine Jalovca.
Poglej Triglavski narodni park in Bavški Grintavec
Beli potok (Martuljek)
Beli potok je gorski potok s koriti, sotesko in slapovi pri Gozdu Martuljku.
Poglej Triglavski narodni park in Beli potok (Martuljek)
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Triglavski narodni park in Bled
Blejska koča na Lipanci
Blejska koča poleti Lipanska planina z Blejsko kočo Blejska koča na Lipanci (1630 m) je planinska postojanka, ki stoji na planini Lipanci nad pokljuškimi gozdovi, na JV pobočju Lipanskega vrha.
Poglej Triglavski narodni park in Blejska koča na Lipanci
Blejski vintgar
Soteska Blejski vintgar, reka Radovna Ločni železniški most v Blejskem vintgarju Blejski vintgar, tudi samo Vintgar (po bližnjem zaselku, ki leži na začetku soteske), je 1,6 km dolga soteska na Gorenjskem, skozi katero teče reka Radovna.
Poglej Triglavski narodni park in Blejski vintgar
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Poglej Triglavski narodni park in Bohinjsko jezero
Brezno
Brezno je globoka jama s strmimi stenami.
Poglej Triglavski narodni park in Brezno
Cerkev sv. Duha, Zatolmin
Stena z 2808 imeni padlih vojakov na Mrzlem vrhu Cerkev sv.
Poglej Triglavski narodni park in Cerkev sv. Duha, Zatolmin
Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz
Cerkev sv.
Poglej Triglavski narodni park in Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz
Ciprnik
Ciprnik (1745 m) je razgledni vrh na jugozahodnem koncu pobočja, ki poteka med dolino Male Pišnice in Planice.
Poglej Triglavski narodni park in Ciprnik
Debela peč
Debela peč (2014 mnm) je najvzhodnejši dvatisočak v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Debela peč
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče.
Poglej Triglavski narodni park in Dolina Triglavskih jezer
Dom Valentina Staniča pod Triglavom
Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m) je planinska postojanka, ki stoji na planoti med Begunjskim vrhom, Visoko Vrbanovo špico, Rjavino in Ržjo.
Poglej Triglavski narodni park in Dom Valentina Staniča pod Triglavom
Dovje
Dovje je razloženo naselje z gručastim jedrom z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora.
Poglej Triglavski narodni park in Dovje
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Triglavski narodni park in Druga svetovna vojna
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Triglavski narodni park in Ekosistem
Erjavčeva koča na Vršiču
Erjavčeva koča na Vršiču, april 2022 Erjavčeva koča Erjavčeva koča na Vršiču (1525 m) je planinska postojanka, ki stoji na manjši vzpetini ob cesti na Vršič malo pod vrhom prelaza na gorenjski strani.
Poglej Triglavski narodni park in Erjavčeva koča na Vršiču
Fran Jesenko
Fran Jesenko, slovenski botanik in genetik, * 14. marec 1875, Škofja Loka, † 14. julij 1932, Ljubljana.
Poglej Triglavski narodni park in Fran Jesenko
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Triglavski narodni park in France Prešeren
Frdamane police
Frdamane police so gora z dvoglavim vrhom v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Triglavski narodni park in Frdamane police
Fužina
Fužina je bil prvotni industrijski obrat, v katerih so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo, spadajo v metalurgijo železa in jekla.
Poglej Triglavski narodni park in Fužina
Golobar
Golobar je okoli 1200 mnm visok hrib z istoimensko planino nad vasico Kal - Koritnica v Bovški kotlini nad levim bregom Soče.
Poglej Triglavski narodni park in Golobar
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Triglavski narodni park in Gora
Goreljek
Goreljek je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Triglavski narodni park in Goreljek
Gorjuše
Gorjuše so razloženo naselje v Občini Bohinj, ki ga sestavljajo tri središča, Spodnje, Srednje in Zgornje Gorjuše.
Poglej Triglavski narodni park in Gorjuše
Govic
Govic je hudourniški potok, ki lahko ob močnem pomladnem ali jesenskem deževju izvira iz podzemne jame in tvori istoimenski slap (Govic) v ostenju gore Pršivec (1761 m) nad severno obalo Bohinjskega jezera.
Poglej Triglavski narodni park in Govic
Gozd - Martuljek
Gozd - Martuljek (nekdaj Rute) je razpotegnjeno naselje z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora.
Poglej Triglavski narodni park in Gozd - Martuljek
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Triglavski narodni park in Gozdarstvo
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Triglavski narodni park in Halštatska kultura
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Triglavski narodni park in Hektar
Hidrologija Triglavskega narodnega parka
Hidrologija Triglavskega narodnega parka opisuje vodovje (jezera, reke, potoke, pritoke) v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Triglavski narodni park in Hidrologija Triglavskega narodnega parka
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Triglavski narodni park in Jadransko morje
Jakob Aljaž
Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.
Poglej Triglavski narodni park in Jakob Aljaž
Jalovec
Jalovec je 2645 m visoka gora v Julijskih Alpah in je šesti najvišji vrh v Sloveniji.
Poglej Triglavski narodni park in Jalovec
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku opisuje jamarstvo v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Triglavski narodni park in Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Triglavski narodni park in Jezero
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Triglavski narodni park in Julijske Alpe
Julius Kugy
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
Poglej Triglavski narodni park in Julius Kugy
Jutro (1920–1945)
Avgust Škabar bere ''Jutro'', 30. leta 20. stoletja Jutro (1920–1945) je bil politični dnevnik.
Poglej Triglavski narodni park in Jutro (1920–1945)
Kal - Koritnica
Kal - Koritnica je naselje v Občini Bovec.
Poglej Triglavski narodni park in Kal - Koritnica
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Triglavski narodni park in Karbonat
Kluže
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja Železniški most na stari Pontebski železnici Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah. Kluže (Chiusaforte, Scluse, Klausen) je naselje in sedež istoimenske občine v nekdanji Videmski pokrajini, od 2016 del Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Triglavski narodni park in Kluže
Koča na gozdu
Koča na gozdu (1226 m) je planinska postojanka, ki stoji ob cesti na Vršič, nad Veliko Pišnico.
Poglej Triglavski narodni park in Koča na gozdu
Koča na Planini pri Jezeru
Koča na Planini pri Jezeru (1.453 m) je planinska koča na istoimenski planini, eni številnih nekdanjih fužinskih planin v Julijskih Alpah, v severnem vznožju Pršivca.
Poglej Triglavski narodni park in Koča na Planini pri Jezeru
Koča pri izviru Soče
Koča pri izviru Soče (886m) je planinska postojanka pod izvirom reke Soče v Trenti.
Poglej Triglavski narodni park in Koča pri izviru Soče
Koča pri Triglavskih jezerih
Koča pri Triglavskih jezerih, začetek jeseni Koča pri Triglavskih jezerih v pozni zimi, v ospredju s snegom zasuto Dvojno jezero Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) je planinska postojanka med Dvojnim triglavskim jezerom in umetnim jezerom Močivec pod ostenjem Tičarice v osrednjem delu Julijskih Alp.
Poglej Triglavski narodni park in Koča pri Triglavskih jezerih
Koča v Krnici
Koča v Krnici (1113 m) je planinska koča, ki stoji na koncu gorske doline, ki se nadaljuje v obsežno kotanjo Krnico pod Kriško steno in je obkrožena z ostenji Dovškega Gamsovca, Škrlatice, Razorja in Prisojnika in druge.
Poglej Triglavski narodni park in Koča v Krnici
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Triglavski narodni park in Kobarid
Komarča
Komarča je področje strmega skalnega zatrepa Bohinjske doline nad slapom Savica.
Poglej Triglavski narodni park in Komarča
Koprivnik v Bohinju
Koprivnik v Bohinju je razloženo naselje na južnem pobočju Pokljuke v Občini Bohinj.
Poglej Triglavski narodni park in Koprivnik v Bohinju
Koritnica (reka)
Koritnica je reka, ki izvira iz več krakov hudournikov izpod Mangarta, Kotovega sedla in Jalovca na nadmorski višini okoli 1200 m. Dolžina reke znaša okoli 16 km.
Poglej Triglavski narodni park in Koritnica (reka)
Kot, Julijske Alpe
Kot je najkrajša in najstrmejša triglavska dolina v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Kot, Julijske Alpe
Kovinarska koča v Krmi
Kovinarska koča v Krmi (870 m) je planinska postojanka, ki stoji na robu Zasipske planine v dolini Krme.
Poglej Triglavski narodni park in Kovinarska koča v Krmi
Kozolec
Motniku, Tuhinjska dolina Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo.
Poglej Triglavski narodni park in Kozolec
Krajinski park
Krajinski park je območje kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine in sprostitvi človeka - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Poglej Triglavski narodni park in Krajinski park
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Triglavski narodni park in Kras
Kras v Sloveniji
Kras v Sloveniji obsega 49,7 % celotne površine države.
Poglej Triglavski narodni park in Kras v Sloveniji
Krn
Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.
Poglej Triglavski narodni park in Krn
Krnica, Pišnica
Pogled na Krnico, zadaj z desne Škrlatica (najvišji vrh), Rakova špica (2545 m), Rogljica, Dovški Gamsovec (2442 m) in skrajno levo Kriška stena Krnica je približno 6 km dolga gorska dolina južno od Kranjske Gore, v območju Triglavskega narodnega parka.
Poglej Triglavski narodni park in Krnica, Pišnica
Krnsko jezero
Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.
Poglej Triglavski narodni park in Krnsko jezero
Kukova špica
Kukova špica (2427 m) je gora v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Triglavski narodni park in Kukova špica
Lepena
Lepena je naselje v Občini Bovec.
Poglej Triglavski narodni park in Lepena
Lipa
Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.
Poglej Triglavski narodni park in Lipa
Mala Pišnica
Mala Pišnica je gorski potok, ki izvira pod ostenjem gore Sleme oz.
Poglej Triglavski narodni park in Mala Pišnica
Mala Ponca
Mala Ponca, tudi Mala Martuljška Ponca ali Mala Rutarska Ponca (Rute so star izraz za Gozd Martuljek) se nahaja v osrčju Martuljške skupine gora v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Mala Ponca
Malo Polje
Malo Polje je naselje v Občini Ajdovščina.
Poglej Triglavski narodni park in Malo Polje
Mangart
Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.
Poglej Triglavski narodni park in Mangart
Martuljek (potok)
Martuljek je gorski potok, ki svoje vode zbira v Martuljških gorah (južno od naselja Gozd Martuljek) v Julijskih Alpah, največ pa v zatrepu Za Akom, kjer je večji del leta majhen ledenik.
Poglej Triglavski narodni park in Martuljek (potok)
Mežakla
Mežakla je visoka planota v Julijskih Alpah med rekama Radovna na jugu in Savo Dolinko na severu.
Poglej Triglavski narodni park in Mežakla
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Triglavski narodni park in Meter
Mihov dom na Vršiču
Mihov dom na Vršiču (1085 m) je planinska postojanka, ki stoji ob vršiški cesti na pol poti med Kranjsko goro in Vršičem, nad Veliko Pišnico.
Poglej Triglavski narodni park in Mihov dom na Vršiču
Možnica
Možnica (tudi Nemčlja) je potok in alpska dolina, ki leži med Rombonom (2208 m) in Jerebico (2126 m).
Poglej Triglavski narodni park in Možnica
Mojstrovka
Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Mojstrovka
Mostnica
Mostnica je gorski potok v Bohinju, ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Triglavski narodni park in Mostnica
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Poglej Triglavski narodni park in Nadiža
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Triglavski narodni park in Narodni park
Navadni macesen
Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.
Poglej Triglavski narodni park in Navadni macesen
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Triglavski narodni park in Oglje
Oplenova hiša
Oplenova hiša je etnografski muzej na prostem v vasi Studor v bližini Bohinjskega jezera.
Poglej Triglavski narodni park in Oplenova hiša
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Triglavski narodni park in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Poglej Triglavski narodni park in Partizan
Peričnik
Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.
Poglej Triglavski narodni park in Peričnik
Pisanec
Pisanec, z znanstvenim imenom Phoxinus phoxinus, je vrsta sladkovodnih rib iz družine krapovcev in značilni predstavnik rodu Phoxinus.
Poglej Triglavski narodni park in Pisanec
Planšarski muzej v Stari Fužini
Planšarski muzej je muzej sirarstva in planšarstva v Bohinju.
Poglej Triglavski narodni park in Planšarski muzej v Stari Fužini
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Triglavski narodni park in Planica
Planinska koča na Vojah
Planinska koča na Vojah (690 m) je planinska postojanka, ki stoji na sredi doline Voje, kjer se končuje gozd in pričnejo obsežni pašniki.
Poglej Triglavski narodni park in Planinska koča na Vojah
Planinski dom pri Krnskih jezerih
Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385m) je planinska postojanka na vzpetini Glava med Dupeljskim jezerom in ovčarijo Duplje v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Planinski dom pri Krnskih jezerih
Planinski dom Tamar
Planinski dom Tamar (1108 m) je planinska postojanka, ki stoji na začetku Tamarja, v zgornjem delu Planiške doline in je izhodišče poti za ture na Mojstrovke, Jalovec in Rateške Ponce.
Poglej Triglavski narodni park in Planinski dom Tamar
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Triglavski narodni park in Pleistocen
Poštarski dom na Vršiču
Poštarski dom na Vršiču Poštarski dom (1688 m) je planinska koča na Vršiču.
Poglej Triglavski narodni park in Poštarski dom na Vršiču
Pocarjeva domačija
Pocarjeva domačija je etnografski muzej v Zgornji Radovni, v bližini Mojstrane.
Poglej Triglavski narodni park in Pocarjeva domačija
Podjelje
Podjelje je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Triglavski narodni park in Podjelje
Pogačnikov dom na Kriških podih
Pogačnikov dom na Kriških podih je planinska postojanka, ki stoji na spodnjem robu Kriških podov, kraške planote v bližini treh gorskih jezer in je priljubljeno izhodišče za številne planinske ture.
Poglej Triglavski narodni park in Pogačnikov dom na Kriških podih
Pokljuška soteska
Galerije kraljeviča Andreja pri partizanskem prehodu v Pokljuški soteski Pokljuška soteska, tudi Soteska Ribščice je 1,5 km dolga soteska ob vzhodnem vznožju alpske planote Pokljuka nad dolino reke Radovne v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Triglavski narodni park in Pokljuška soteska
Pokljuka
Jesenski gozd s pogledom proti Jelovici, blizu biatlonskih stez Planina Uskovnica Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Pokljuka
Pološka jama
Pološka jama je kraška jama, ki se nahaja v gori Osojnici nad planino Polog v Triglavskem narodnem parku nad dolino Tolminke.
Poglej Triglavski narodni park in Pološka jama
Ponce
Ponce so gorska veriga v slovenskih Julijskih Alpah, ki poteka po državni meji z Italijo.
Poglej Triglavski narodni park in Ponce
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Triglavski narodni park in Površina
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Predel
Predelica
Most čez Predelico v Logu pod Mangartom Predelica je potok s težko dostopno sotesko, ki se napaja iz več manjših izvirov na območju mejnega prehoda Predel v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Poglej Triglavski narodni park in Predelica
Prisojnik
Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.
Poglej Triglavski narodni park in Prisojnik
Program Človek in biosfera
Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Poglej Triglavski narodni park in Program Človek in biosfera
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Triglavski narodni park in Radovljica
Radovna
Reka Radovna (tudi Radolna, Radovina, Rothwein, Radovna-Sava in med domačini Rdečevinska reka) je alpska reka, ki teče po dolinah Zgornje in Spodnje Radovne v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Triglavski narodni park in Radovna
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Triglavski narodni park in Rastline
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Poglej Triglavski narodni park in Rastlinstvo
Rastlinstvo Alp
Rastlinska pestrost na nadmorski višini nad 2000 m Planika (''Leontopodium alpinum'') velja za simbol Alp Nekatere vrste svišča (tu ''Clusius encian'', ''Gentiana clusii'') z intenzivno modro barvo so znane tudi kot tipične alpske rastline.
Poglej Triglavski narodni park in Rastlinstvo Alp
Razor
256x256px Razor z višino 2601 m spada med najvišje vrhove Julijskih Alp.
Poglej Triglavski narodni park in Razor
Razvodje
Glavna evropska razvodja (rdeče črte), ki ločujejo porečja (siva področja) Razvodje je v geomorfologiji izraz za mejno ozemlje med porečji, od koder vode (podzemne in nadzemne) tečejo v različne smeri in včasih oddajajo vode v različna morja.
Poglej Triglavski narodni park in Razvodje
Rž (gora)
Rž je 2538 metrov visoka gora v Julijskih Alpah, ki se nahaja ob vzhodnem vznožju Triglava, med Kredarico in Rjavino.
Poglej Triglavski narodni park in Rž (gora)
Ribčev Laz
Ribčev Laz je naselje v Občini Bohinj, ki leži v območju Triglavskega narodnega parka na vzhodnem bregu Bohinjskega jezera.
Poglej Triglavski narodni park in Ribčev Laz
Ribnica (Bohinj)
1. ribniški slap 2. ribniški slap »Marlon B« Ribnica je gorski potok, ki izvira na pokljuški planini Konjščica, čeprav večji del leta tok povečini začenja šele v bližini planine Uskovnica v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Triglavski narodni park in Ribnica (Bohinj)
Rigljica
Rigljica (2074 m) je gora v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Triglavski narodni park in Rigljica
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Triglavski narodni park in Rimsko cesarstvo
Rjavina
Rjavina je 2532 metrov visoka gora, ki se dviga med alpskima dolinama, Kotom in Krmo.
Poglej Triglavski narodni park in Rjavina
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Triglavski narodni park in Sava
Sava Bohinjka
Sáva Bohínjka je reka v severozahodni Sloveniji, desni povirni krak Save.
Poglej Triglavski narodni park in Sava Bohinjka
Savica
Slap Savica spomladi Več kot 600 m visoko slapišče − slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica. Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero.
Poglej Triglavski narodni park in Savica
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Triglavski narodni park in Slap
Slemenova špica
Planice. Slemenova špica, tudi Sleme, je 1911 mnm visoka gora v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Slemenova špica
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Triglavski narodni park in Slovani
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Triglavski narodni park in Slovenija
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Triglavski narodni park in Soča
Soča, Bovec
Soča je naselje v Občini Bovec.
Poglej Triglavski narodni park in Soča, Bovec
Spodnji Vrsnik
Spodnji Vrsnik je naselje v Občini Idrija.
Poglej Triglavski narodni park in Spodnji Vrsnik
Srebrnjak
Srebrnjak je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Sveta Nedelja Zagrebške županije.
Poglej Triglavski narodni park in Srebrnjak
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Triglavski narodni park in Sredozemsko podnebje
Stara Fužina
Stara Fužina je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Triglavski narodni park in Stara Fužina
Studor v Bohinju
Studor v Bohinju je gručasto naselje v Občini Bohinj, na pobočju Rajna pod goro Studor (1002 mnm).
Poglej Triglavski narodni park in Studor v Bohinju
Tamar, Julijske Alpe
Tamar (na jasi levo od sredine slike je Dom v Tamarju) Támar je ledeniška dolina v Julijskih Alpah na skrajnem severozahodu Slovenije.
Poglej Triglavski narodni park in Tamar, Julijske Alpe
Tičarjev dom na Vršiču
Tičarjev dom na Vršiču, v ozadju Prisojnik. Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik. Tičarjev dom na Vršiču (1620 m) je planinska postojanka, ki stoji tik ob cestnem prelazu Vršič.
Poglej Triglavski narodni park in Tičarjev dom na Vršiču
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Poglej Triglavski narodni park in Tolmin
Tolminka
Izvir Tolminke Tolminka je gorska reka, ki tvori 10 km dolgo dolino.
Poglej Triglavski narodni park in Tolminka
Tosc
Tosc (2275 mnm) je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Tosc
Tržaška koča na Doliču
Tržaška koča na Doliču (2151 m) je planinska postojanka, ki stoji na sedlu Dolič med Kanjavcem (2569 m) in Šmarjetno glavo (2358 m).
Poglej Triglavski narodni park in Tržaška koča na Doliču
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Poglej Triglavski narodni park in Trenta
Trenta, Bovec
Trenta je naselje, ki leži v istoimenski dolini v Občini Bovec.
Poglej Triglavski narodni park in Trenta, Bovec
Trentski Pelc
Trentski Pelc (2116 m) je izrazit gorski vrh na skrajnem vzhodnem robu skupine Jalovca.
Poglej Triglavski narodni park in Trentski Pelc
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Triglavski narodni park in Trias
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Triglavski narodni park in Triglav
Triglavski dom na Kredarici
Otvoritev koče leta 1896,(Jakob Aljaž sedi pod dimnikom) Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja.
Poglej Triglavski narodni park in Triglavski dom na Kredarici
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Poglej Triglavski narodni park in Triglavski ledenik
Triglavsko brezno
Vhod v Triglavsko brezno Triglavsko brezno je ledeno brezno v Sloveniji, z vhodom na Triglavskih podih pod vrhom Triglava.
Poglej Triglavski narodni park in Triglavsko brezno
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Triglavski narodni park in Turizem
Ustava Republike Slovenije
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.
Poglej Triglavski narodni park in Ustava Republike Slovenije
Velika Ponca
Velika Ponca ali Velika Martuljška Ponca je sedma najvišja slovenska gora.
Poglej Triglavski narodni park in Velika Ponca
Visoko barje
Šotni mah (''Sphagnum'' spp.) na visokem barju Visoko barje je mokrišče, katerega rastline so z nalaganjem izgubile stik s podtalnico.
Poglej Triglavski narodni park in Visoko barje
Vodnikov dom na Velem polju
Vodnikov dom na Velem polju (1817 m) je planinska postojanka, ki stoji nad dolino Velega polja ob vznožju pobočja Tosca in Vernarja.
Poglej Triglavski narodni park in Vodnikov dom na Velem polju
Voje
Hudičev most nad sotesko Mostnice v Vojah Voje so ledeniška alpska dolina v Triglavskem narodnem parku, severovzhodno od Bohinjskega jezera.
Poglej Triglavski narodni park in Voje
Vrata, Julijske Alpe
Vrata so ledeniška dolina v Julijskih Alpah.
Poglej Triglavski narodni park in Vrata, Julijske Alpe
Vršič
Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).
Poglej Triglavski narodni park in Vršič
Zadlaščica
Zadlaščica je lahko.
Poglej Triglavski narodni park in Zadlaščica
Zasavska koča na Prehodavcih
Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) je planinska postojanka na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci, prek katerega pelje pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer.
Poglej Triglavski narodni park in Zasavska koča na Prehodavcih
Zavarovana območja Slovenije
Zavarovana območja Slovenije so geografska območja v Sloveniji, ki so z Zakonom o ohranjanju narave opredeljena in zavarovana.
Poglej Triglavski narodni park in Zavarovana območja Slovenije
Zavetišče pod Špičkom
Špiček med Pelci in Jalovcem, nad Zadnjo Trento Zavetišče pod Špičkom (2064 m) je manjša planinska postojanka, ki stoji ob robu melišča nad dolino Zadnje Trente, pod grebenom Pelcev in masivom Jalovca.
Poglej Triglavski narodni park in Zavetišče pod Špičkom
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Triglavski narodni park in 1895
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Triglavski narodni park in 1961
26. maj
26.
Poglej Triglavski narodni park in 26. maj
Glej tudi
Julijske Alpe
Prav tako znan kot TNP, Triglavski park.