Odpri v Google MapsKazalo
38 odnosi: Apnenec, Avtocesta A2, Bukev, Dolomit, Druga svetovna vojna, Erozija, Goba, Gorenjska, Hudournik, Jelovica, Julijske Alpe, Kot, Julijske Alpe, Kras, Krma, Julijske Alpe, Lapor, Legenda, Markacija, Naš voča so včas zapodval, Narodnoosvobodilni boj, Opoldnevnica, Pašnik, Partizanska bolnišnica, Peščenjak, Planinska pot, Planota, Pokljuka, Pomlad, Potok, Radovna, Sava Dolinka, Slovenija, Slovenski pravopis, Smreka, Spodnje Gorje, Triglavski narodni park, Univerza v Ljubljani, Vintgar, Vrata, Julijske Alpe.
- Triglavski narodni park
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Mežakla in Apnenec
Avtocesta A2
Avtocesta A2 (pogosto imenovana "gorenjska" oziroma "dolenjska avtocesta", tudi "Ilirika") je avtocesta v Sloveniji, dolga 175,5 km.
Poglej Mežakla in Avtocesta A2
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Mežakla in Bukev
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Mežakla in Dolomit
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Mežakla in Druga svetovna vojna
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Mežakla in Erozija
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Mežakla in Goba
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Mežakla in Gorenjska
Hudournik
Save po nalivih decembra 2009 Hudoúrnik (izpeljano iz starinskega izraza za nevihto, huda uraMarko Snoj: Slovenski etimološki slovar, Založba Modrijan, Ljubljana, 2003, ISBN 961-6465-37-6) je potok s strmim padcem in spremenljivo strugo v hribovitem in gorskem svetu, ki se pojavi ali močno okrepi ob močnih padavinah.
Poglej Mežakla in Hudournik
Jelovica
Jelovica je zakrasela gozdnata planota, ki se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko (na severozahodu), nad naseljema Kropa in Kamna Gorica (na vzhodu) in na jugu do Selške Sore.
Poglej Mežakla in Jelovica
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Mežakla in Julijske Alpe
Kot, Julijske Alpe
Kot je najkrajša in najstrmejša triglavska dolina v Julijskih Alpah.
Poglej Mežakla in Kot, Julijske Alpe
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Mežakla in Kras
Krma, Julijske Alpe
Krma je najvzhodnejša in najdaljša izmed treh ledeniških alpskih dolin pri Mojstrani na Gorenjskem (zahodno od Krme je dolina Kot in nato še Vrata).
Poglej Mežakla in Krma, Julijske Alpe
Lapor
Sicilije Laporovec je vrsta sedimentne kamnine, sive do rumenkaste barve.
Poglej Mežakla in Lapor
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Mežakla in Legenda
Markacija
Knafelčeva markacija Pece. Markacija je znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot.
Poglej Mežakla in Markacija
Naš voča so včas zapodval
Marija Cvetek, naslovnica knjige Naš voča so včas zapodval, ilustrirala Slavica Cvetek, založba ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1993 Naš voča so včas zapodval je zbirka Bohinjskih pravljic, ki jih je po ustnem izročilu svojega starega očeta zapisala Marija Cvetek.
Poglej Mežakla in Naš voča so včas zapodval
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Mežakla in Narodnoosvobodilni boj
Opoldnevnica
Opoldnevnica (znanstveno ime Dorotheanthus bellidiformis), je južnoafriška nizkorastoča enoletna sočnica iz družine ajzojevk (Aizoaceae).
Poglej Mežakla in Opoldnevnica
Pašnik
Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.
Poglej Mežakla in Pašnik
Partizanska bolnišnica
Jurkloštrom pri Planini. Partizanska bolnišnica je izraz za sanitetno-medicinske ustanove, ki so delovale v času 2. svetovne vojne (NOB) na območju Slovenije.
Poglej Mežakla in Partizanska bolnišnica
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Mežakla in Peščenjak
Planinska pot
Planinska pot, označena s Knafelčevo markacijo Planinska pot je ozek pas zemljišča, označen ali neoznačen, zavarovan ali nezavarovan, praviloma v gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter široka, le v nujnih primerih z naravnim materialom utrjena pohodna trasa.
Poglej Mežakla in Planinska pot
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Mežakla in Planota
Pokljuka
Jesenski gozd s pogledom proti Jelovici, blizu biatlonskih stez Planina Uskovnica Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Poglej Mežakla in Pokljuka
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Poglej Mežakla in Pomlad
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Poglej Mežakla in Potok
Radovna
Reka Radovna (tudi Radolna, Radovina, Rothwein, Radovna-Sava in med domačini Rdečevinska reka) je alpska reka, ki teče po dolinah Zgornje in Spodnje Radovne v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Mežakla in Radovna
Sava Dolinka
Sava Dolinka je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak Save.
Poglej Mežakla in Sava Dolinka
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Mežakla in Slovenija
Slovenski pravopis
Pravopís je zbir pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj ali narazen, deljenju besed itn.
Poglej Mežakla in Slovenski pravopis
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Mežakla in Smreka
Spodnje Gorje
Spodnje Gorje so naselje v Občini Gorje.
Poglej Mežakla in Spodnje Gorje
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Poglej Mežakla in Triglavski narodni park
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Mežakla in Univerza v Ljubljani
Vintgar
Vintgar je bil prvotno samo lastno ime za Blejski vintgar (tudi še danes lahko samo Vintgar, po bližnjem zaselku, ki leži na začetku soteske), zaradi značilne oblike vintgarske doline je v 20.
Poglej Mežakla in Vintgar
Vrata, Julijske Alpe
Vrata so ledeniška dolina v Julijskih Alpah.
Poglej Mežakla in Vrata, Julijske Alpe
Glej tudi
Triglavski narodni park
Prav tako znan kot Mežaklja.