Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Aparat, Arhiv, Češka, Beograd, Bled, Doktorat, Dolina Triglavskih jezer, Dunaj, Evropa, Gora, Gradec, Habsburška monarhija, Izumitelj, Janez K. Lapajne, Kemija, Knjižnica, Leopold Belar, Ljubljana, Maks Fabiani, Matura, Naravoslovje, Podhom, Polom, Profesor, Prva svetovna vojna, Reka, Hrvaška, Revija, Seizmologija, Seznam slovenskih znanstvenikov, Skladatelj, Slovenci, Slovenija, Srednja šola, Triglavski narodni park, Univerza, Vila, 1. januar, 1864, 1930., 1939, 20. stoletje, 21. februar.
Aparat
Aparát (latinsko aparator - priprava, apparare - pripravljati) je priprava ali sestavljena priprava za nek namen ali za opravljanje določenega dela.
Novo!!: Albin Belar in Aparat · Poglej več »
Arhiv
Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.
Novo!!: Albin Belar in Arhiv · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Albin Belar in Češka · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Albin Belar in Beograd · Poglej več »
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Novo!!: Albin Belar in Bled · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Albin Belar in Doktorat · Poglej več »
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče.
Novo!!: Albin Belar in Dolina Triglavskih jezer · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Albin Belar in Dunaj · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Albin Belar in Evropa · Poglej več »
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Novo!!: Albin Belar in Gora · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Albin Belar in Gradec · Poglej več »
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Novo!!: Albin Belar in Habsburška monarhija · Poglej več »
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Novo!!: Albin Belar in Izumitelj · Poglej več »
Janez K. Lapajne
Janez K. Lapajne, slovenski geofizik in seizmolog, * 11. februar 1937, Celje, Slovenija, † 13. april 2012, Rodica, Domžale, Slovenija.
Novo!!: Albin Belar in Janez K. Lapajne · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Albin Belar in Kemija · Poglej več »
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Novo!!: Albin Belar in Knjižnica · Poglej več »
Leopold Belar
Leopold Belar, slovenski skladatelj, * 27. oktober, 1828, Idrija, † 17. junij 1899, Ljubljana.
Novo!!: Albin Belar in Leopold Belar · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Albin Belar in Ljubljana · Poglej več »
Maks Fabiani
Maximilian/Massimo (Maks/Max) Fabiani, arhitekt in urbanist, * 29. april 1865, Kobdilj, Avstro-Ogrska (danes Republika Slovenija), † 12. avgust 1962, Gorica, Italijanska republika.
Novo!!: Albin Belar in Maks Fabiani · Poglej več »
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Novo!!: Albin Belar in Matura · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Albin Belar in Naravoslovje · Poglej več »
Podhom
Podhom je naselje v Občini Gorje.
Novo!!: Albin Belar in Podhom · Poglej več »
Polom
Polom je naselje v občini Kočevje, ki leži v Polomskem podolju.
Novo!!: Albin Belar in Polom · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Albin Belar in Profesor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Albin Belar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Albin Belar in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Novo!!: Albin Belar in Revija · Poglej več »
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Novo!!: Albin Belar in Seizmologija · Poglej več »
Seznam slovenskih znanstvenikov
Seznam slovenskih znanstvenikov je krovni seznam.
Novo!!: Albin Belar in Seznam slovenskih znanstvenikov · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Albin Belar in Skladatelj · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Albin Belar in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Albin Belar in Slovenija · Poglej več »
Srednja šola
Srednja šola je šolska ustanova, ki izvaja nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja.
Novo!!: Albin Belar in Srednja šola · Poglej več »
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Novo!!: Albin Belar in Triglavski narodni park · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Albin Belar in Univerza · Poglej več »
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Novo!!: Albin Belar in Vila · Poglej več »
1. januar
1.
Novo!!: Albin Belar in 1. januar · Poglej več »
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Albin Belar in 1864 · Poglej več »
1930.
1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.
Novo!!: Albin Belar in 1930. · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Albin Belar in 1939 · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Albin Belar in 20. stoletje · Poglej več »
21. februar
21.
Novo!!: Albin Belar in 21. februar · Poglej več »
