Odpri v Google MapsKazalo
389 odnosi: Ablanca, Adam (gora), Ajdna, Alboin, Alojz Dolhar, Alojz Knafelc, Alpe, Alpinska brigada Julia, Alpska krešica, Alpska Slovenija, Alpski botanični vrt Juliana, Alpski kozorog, Amfiteater, Anton Aškerc, Anton Primožič, Anton Tožbar, Artur Winkler-Hermaden, Šentviška planota, Široka peč, Škednjovec, Škorec, Škrlatica, Škrnatarica, Šmarjetna glava, Šmarjetna gora, Šmohor (razločitev), Špik, Špik (razločitev), Špik Hude police, Štalenska gora, Žabnice, Čegla gora, Čepovanski dol, Črna prst, Črnuški dom na Mali planini, Babji zob, Jelovica, Babno Polje, Barjanski spreletavec, Batognica, Bavški Grintavec, Begunjski vrh, Beli potok (Martuljek), Beli potok, Nomenj, Belopeška jezera, Beneška Slovenija, Bezena, Bitka pri Mrzli reki, Bivak Stuparich, Bled, Blegoš, ... Razširi indeks (339 več) »
Ablanca
Ablanca (2004 m) je gora v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Julijske Alpe in Ablanca
Adam (gora)
Adam je 2012 metrov visoka gora v Julijskih alpah.
Poglej Julijske Alpe in Adam (gora)
Ajdna
Ajdna, tudi Ajdna nad Potoki (1064 mnm), je skalna vzpetina na južnem pobočju gore Stol v Karavankah.
Poglej Julijske Alpe in Ajdna
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Poglej Julijske Alpe in Alboin
Alojz Dolhar
Alojz Dolhar, slovenski zdravnik in planinec * 17. junij 1902, Trst, † 23. marec 1969, pod Mojstrovko.
Poglej Julijske Alpe in Alojz Dolhar
Alojz Knafelc
Knafelčeva markacija drevesu Alojz Knafelc, slovenski kartograf in planinec, iznajditelj slovenske planinske markacije, * 23. junij 1859 Šmihel pri Novem mestu, † 26. april 1937, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Alojz Knafelc
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Julijske Alpe in Alpe
Alpinska brigada Julia
Alpinska brigada Julia (izvirno Brigata Alpina "Julia") je lahko-pehotna brigada Italijanske kopenske vojske, ki je specializirana za gorsko bojevanje.
Poglej Julijske Alpe in Alpinska brigada Julia
Alpska krešica
Alpska krešica (znanstveno ime Hornungia alpina) je alpska rastlina iz družine križnic.
Poglej Julijske Alpe in Alpska krešica
Alpska Slovenija
Alpska Slovenija je ena izmed pokrajin po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi Slovenije.
Poglej Julijske Alpe in Alpska Slovenija
Alpski botanični vrt Juliana
Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne (1871-1953) ob vznožju Kukle.
Poglej Julijske Alpe in Alpski botanični vrt Juliana
Alpski kozorog
Álpski kozoróg (znanstveno ime Capra ibex) je kozi sorodna visokogorska žival.
Poglej Julijske Alpe in Alpski kozorog
Amfiteater
Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Pulju Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.
Poglej Julijske Alpe in Amfiteater
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Anton Aškerc
Anton Primožič
Anton Primožič, slovenski šolnik, * 14. januar 1855, Pevma pri Gorici, † 17. april 1944, Zagreb.
Poglej Julijske Alpe in Anton Primožič
Anton Tožbar
Anton Tožbar starejši, po domače Špik, vzdevek Medved, slovenski kmet, cerkovnik in gorski vodnik, * 3. januar 1835, Log pri Trenti, † 22.
Poglej Julijske Alpe in Anton Tožbar
Artur Winkler-Hermaden
Artur Winkler-Hermaden, avstrijski geolog, * 8. maj 1890, Dunaj, † 9. maj 1963, grad Kapfenstein pri Bad Gleichenbergu, Štajerska.
Poglej Julijske Alpe in Artur Winkler-Hermaden
Šentviška planota
Plečnikova cerkev na Ponikvah Šentviška planota se vzpenja nad ozkima in vijugastima dolinama Idrijce in Bače na Tolminskem ob južnem vznožju Julijskih vrhov.
Poglej Julijske Alpe in Šentviška planota
Široka peč
Široka peč je gora v Martuljški skupini v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Široka peč
Škednjovec
Škednjovec je 2.309 m visoka gora v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Poglej Julijske Alpe in Škednjovec
Škorec
Škorec (znanstveno ime Sturnus vulgaris) je ptica pevka iz družine škorcev (Sturnidae).
Poglej Julijske Alpe in Škorec
Škrlatica
Škrlatica (nekdaj imenovana Suhi plaz) je gora v Julijskih Alpah, ki je z 2740 metri druga najvišja v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Škrlatica
Škrnatarica
Škrnatarica (2448 m) je gora v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Škrnatarica
Šmarjetna glava
Šmarjetna glava je 2.358 metrov visoka gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Šmarjetna glava
Šmarjetna gora
Šmarjetna Gora je hrib v okolici Kranja z nadmorsko višino 646 mnm.
Poglej Julijske Alpe in Šmarjetna gora
Šmohor (razločitev)
Šmohor je lahko naselje v.
Poglej Julijske Alpe in Šmohor (razločitev)
Špik
Gozda Martuljka Špik (2472 m) je gora v Julijskih Alpah in je del martuljške skupine.
Poglej Julijske Alpe in Špik
Špik (razločitev)
Špik je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Špik (razločitev)
Špik Hude police
Špik Hude police (italijansko Cima di Terrarosa) je 2.420 m visoka gora v zahodnem italijanskem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Špik Hude police
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Julijske Alpe in Štalenska gora
Žabnice
Baročna cerkev v Žabnicah Žabnice ( ) so naselje blizu Trbiža v Italiji, na tromeji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.
Poglej Julijske Alpe in Žabnice
Čegla gora
Čegla gora (tudi Adrški vrh; nemško Tschekelnock) je gora v gorski skupini Negal (Spitzegelgruppe) v Ziljskih Alpah na avstrijskem Koroškem z višino 1.892 m. Leži severnozahodno od Vršja (Windische Höhe).
Poglej Julijske Alpe in Čegla gora
Čepovanski dol
Čepovanski dol je dolina pod zahodnim robom Banjške planote.
Poglej Julijske Alpe in Čepovanski dol
Črna prst
Črna prst (1844 m) je gora na jugovzhodu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Črna prst
Črnuški dom na Mali planini
Dom na Mali planini (1526 m) je planinska koča, ki stoji na vzhodnem pobočju Velike planine v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Črnuški dom na Mali planini
Babji zob, Jelovica
Babji zob Babji zob je 1128 metrov visoka razgledna točka na skrajnem zahodnem delu Jelovice.
Poglej Julijske Alpe in Babji zob, Jelovica
Babno Polje
Babno Polje z župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja Pogled na Bukovico s Hribom Babno Polje je naselje v Občini Loška dolina.
Poglej Julijske Alpe in Babno Polje
Barjanski spreletavec
Barjanski spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia dubia) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po Zahodni, Srednji in Severni Evropi ter proti vzhodu prek Sibirije vse do Japonske.
Poglej Julijske Alpe in Barjanski spreletavec
Batognica
Batognica je 2164 metrov visoka gora nad reko Sočo v bližini Krna.
Poglej Julijske Alpe in Batognica
Bavški Grintavec
Bavški Grintavec je gora v Julijskih Alpah in z 2347 m najvišji vrh v južnem delu skupine Jalovca.
Poglej Julijske Alpe in Bavški Grintavec
Begunjski vrh
Begunjski vrh je 2461 mnm visoka gora v osrčju Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Begunjski vrh
Beli potok (Martuljek)
Beli potok je gorski potok s koriti, sotesko in slapovi pri Gozdu Martuljku.
Poglej Julijske Alpe in Beli potok (Martuljek)
Beli potok, Nomenj
Beli potok je hudourniški potok, ki izvira pod vrhom Jašč vrh (1044 m) na južnem pobočju Pokljuke.
Poglej Julijske Alpe in Beli potok, Nomenj
Belopeška jezera
Belopeška jezera, tudi Mangartska jezera, Fužinska jezera ali Klanška jezera, sta dve jezeri (posamično tudi Klanško in Mangartsko jezero), ki ležita v Julijskih Alpah, natančneje v Mangartski dolini v bližini naselja Trbiž, nedaleč od Rateč in tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo.
Poglej Julijske Alpe in Belopeška jezera
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Julijske Alpe in Beneška Slovenija
Bezena
Bezena (med okoliškimi prebivalci Bezdena) je potok, ki teče po južnem pobočju planote Pokljuka, skozi naselje Nomenj in se izliva v Savo Bohinjko.
Poglej Julijske Alpe in Bezena
Bitka pri Mrzli reki
Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.
Poglej Julijske Alpe in Bitka pri Mrzli reki
Bivak Stuparich
Bivak Stuparich (1.578 m) je planinsko zavetišče v zahodnem italijanskem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Bivak Stuparich
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Bled
Blegoš
Blegoš je z nadmorsko višino 1562 m za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja.
Poglej Julijske Alpe in Blegoš
Blejska Dobrava
Blejska Dobrava je gručasto naselje s skoraj 1000 prebivalci ob severovzhodnem vznožju visoke planote Mežakle v Občini Jesenice.
Poglej Julijske Alpe in Blejska Dobrava
Blejsko jezero
Blejsko jezero z razglednega vrha Ojstrica (611m) nad jezerom Blejsko jezero leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu, naselju ob njem.
Poglej Julijske Alpe in Blejsko jezero
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Bohinj
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Poglej Julijske Alpe in Bohinjsko jezero
Bovški Gamsovec
Bovški Gamsovec je 2392 m visok topografski vrh v grebenu med Stenarjem (2501 m) in Pihavcem (2419 m)v Julijskih Alpah v bližini Kriških podov.
Poglej Julijske Alpe in Bovški Gamsovec
Brda (gora)
Brda so gora med Pokljuko in Krmo.
Poglej Julijske Alpe in Brda (gora)
Briceljk
Briceljk je 2.346 m visoka gora v zahodnih Julijskih Alpah in najvišji vrh v grebenu Loške stene, ki se dviga več kot 1000 m nad dolino Koritnice, razteza pa se od Vrha Krnice (2.235 m) na jugovzhodu do Plešivca (2.185 m) na severozahodu.
Poglej Julijske Alpe in Briceljk
Bučanov graben (Martuljek)
Bučanov Graben je gorski potok, ki svoje vode zbira v Martuljških gorah (severno od gore Špik oz. vzhodno od gore Kurji vrh (1762 m) v Julijskih Alpah. Potok se nad Spodnjim Martuljškim slapom pridruži potoku Martuljek, ki se pri naselju Gozd Martuljek kot desni pritok izliva v Savo Dolinko.
Poglej Julijske Alpe in Bučanov graben (Martuljek)
Budin (potok)
Budin je potok, ob vznožju planote Pokljuka.
Poglej Julijske Alpe in Budin (potok)
Carl Ferdinand Peters
Carl Ferdinand Peters, nemški geolog, * 13. avgust 1825, Libčeves, Češka, 7. november 1881, Gradec.
Poglej Julijske Alpe in Carl Ferdinand Peters
Ciprnik
Ciprnik (1745 m) je razgledni vrh na jugozahodnem koncu pobočja, ki poteka med dolino Male Pišnice in Planice.
Poglej Julijske Alpe in Ciprnik
Claustra Alpium Iuliarum
Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.
Poglej Julijske Alpe in Claustra Alpium Iuliarum
Cmir
Cmir je gora v Julijskih Alpah z višino 2393 mnm v bližini Triglava (2864 mnm).
Poglej Julijske Alpe in Cmir
Debela peč
Debela peč (2014 mnm) je najvzhodnejši dvatisočak v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Debela peč
Dolič
Dolič je ime več naselij.
Poglej Julijske Alpe in Dolič
Dolina Lepene
Dolina Lepene je približno 5 km dolga ledeniška dolina v Julijskih Alpah in ena od manjših stranskih dolin Trente v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Julijske Alpe in Dolina Lepene
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče.
Poglej Julijske Alpe in Dolina Triglavskih jezer
Dolkova špica
Dolkova špica (2591 m) je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Dolkova špica
Dom Petra Skalarja na Kaninu
Dom Petra Skalarja na Kaninu (2.260 m) je planinska postojanka v zahodnem delu Julijskih Alp, na slovenski strani Kaninskega pogorja.
Poglej Julijske Alpe in Dom Petra Skalarja na Kaninu
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti je slovenska planinska postojanka v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti
Domžalski dom na Mali planini
Domžalski dom na Mali planini (1534 m) je planinska koča, ki stoji na vzhodnem pobočju Velike planine v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Domžalski dom na Mali planini
Dovški križ
Dovški križ (2542 m) je gora v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Dovški križ
Dravh
Dravh (1547 mnm) je eden izmed štirih lahko dostopnih vrhov, ki obrkožajo Soriško planino.
Poglej Julijske Alpe in Dravh
Drenovci
Drenovci pred breznom z vitlom Drenovci, študentska skupina planincev pred 1.
Poglej Julijske Alpe in Drenovci
Dušica Kunaver
Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, * 1937, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Dušica Kunaver
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Julijske Alpe in Endemit
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Julijske Alpe in Eneida
Eva (gora)
Eva je 2019 metrov visoka gora v Julijskih alpah.
Poglej Julijske Alpe in Eva (gora)
Evgen Lovšin
Evgen Lovšin, slovenski ekonomist, prostozidar, predavatelj in planinski pisateljBogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 56.
Poglej Julijske Alpe in Evgen Lovšin
Evropska snežna voluharica
Evrópska snéžna volúharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji.
Poglej Julijske Alpe in Evropska snežna voluharica
Fran Erjavec
Fran Erjavec, slovenski naravoslovec, pisatelj in potopisec, * 4. september 1834, Ljubljana, Avstrijsko cesarstvo, † 12. januar 1887, Gorica, Avstro-Ogrska.
Poglej Julijske Alpe in Fran Erjavec
Franc Knez
Franc Knez, slovenski alpinist, * 15. julij 1955, Celje, † 6. oktober 2017, Harje.
Poglej Julijske Alpe in Franc Knez
Frdamane police
Frdamane police so gora z dvoglavim vrhom v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Frdamane police
Froelichov svišč
Froelichov svišč (znanstveno ime Gentiana froelichii) je endemična in hemikriptofitna trajnica iz rodu sviščev (Gentiana) in družine sviščevk (Gentianaceae), ki se pojavlja v jugovzhodnih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Froelichov svišč
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Julijske Alpe in Furlanija - Julijska krajina
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Julijske Alpe in Gaj Julij Cezar
Geografija Slovenije
Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.
Poglej Julijske Alpe in Geografija Slovenije
Gerald S. Armstrong
Gerald S. Armstrong, ameriški častnik, * 1924, Warren, Ohio, ZDA, † 20. junij 2015, Westerville, Ohio, ZDA.
Poglej Julijske Alpe in Gerald S. Armstrong
Giovanni Antonio Scopoli
Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).
Poglej Julijske Alpe in Giovanni Antonio Scopoli
Glava (razločitev)
Glava je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Glava (razločitev)
Goličica
Goličica je 2101 meter visoka gora v Julijskih alpah.
Poglej Julijske Alpe in Goličica
Golica
Golica Poljane gorskih narcis ''(Narcissus poeticus radiiflorus)'' pod Golico Golica (1836 m) je vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami.
Poglej Julijske Alpe in Golica
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Julijske Alpe in Gorenjska
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Poglej Julijske Alpe in Goriška brda
Goriška statistična regija
alt.
Poglej Julijske Alpe in Goriška statistična regija
Gorska sinica
Gorska sinica (znanstveno ime Poecile montanus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Julijske Alpe in Gorska sinica
Gorske skupine v Julijcih
'''Gorske skupine Julijcev''' z mejami in imeni Gorske skupine Julijcev (Julijskih Alp) so naslednje skupine (z najvišjimi vrhovi).
Poglej Julijske Alpe in Gorske skupine v Julijcih
Gorski turizem
Gorski turizem je najbolj značilna in množična oblika turizma.
Poglej Julijske Alpe in Gorski turizem
Govic
Govic je hudourniški potok, ki lahko ob močnem pomladnem ali jesenskem deževju izvira iz podzemne jame in tvori istoimenski slap (Govic) v ostenju gore Pršivec (1761 m) nad severno obalo Bohinjskega jezera.
Poglej Julijske Alpe in Govic
Gozd - Martuljek
Gozd - Martuljek (nekdaj Rute) je razpotegnjeno naselje z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora.
Poglej Julijske Alpe in Gozd - Martuljek
Gozdna meja
Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.
Poglej Julijske Alpe in Gozdna meja
Greben Pelcev
Jalovcem (desno) Greben Pelcev je gorski greben, ki se razteza med Pelcem za Rušo (2133 m) in Pelcem nad Klonicami (2442 m).
Poglej Julijske Alpe in Greben Pelcev
Henrik Freyer
Henrik Freyer (frájer), slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec, preparator, * 8. julij 1802, Idrija, † 21. avgust 1866, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Henrik Freyer
Henrik Tuma
Henrik Tuma, slovenski odvetnik, politik, publicist, planinec in jezikoslovec, * 9. julij 1858, Ljubljana, † 10. april 1935, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Henrik Tuma
Horvatova kuščarica
Horvatova, velebitska ali gorska kuščarica (znanstveno ime Iberolacerta horvathi) je plazilec iz družine kuščaric (Lacertidae).
Poglej Julijske Alpe in Horvatova kuščarica
Hudičev boršt
Hudičev boršt na pobočju Zaplate Hudičev boršt je zavarovan gozd, ki se nahaja na 1328 m nadmorske višine, na pobočju Zaplate.
Poglej Julijske Alpe in Hudičev boršt
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Julijske Alpe in Huni
Ivan Rožman
Ivan Rožman, slovenski gradbenik in alpinist, * 27. december 1901, Ljubljana, † 30. december 1937, Golnik.
Poglej Julijske Alpe in Ivan Rožman
Ivan Tavčar (učitelj)
Ivan Tavčar, slovenski učitelj, športnik in fotograf, * 26. oktober 1889, Ljubljana, † 22. oktober 1966, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Ivan Tavčar (učitelj)
Jadralno zmajarstvo
Jadralni zmaj Jadrálno zmájarstvo se šteje med zračne športe.
Poglej Julijske Alpe in Jadralno zmajarstvo
Jalovec
Jalovec je 2645 m visoka gora v Julijskih Alpah in je šesti najvišji vrh v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Jalovec
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku opisuje jamarstvo v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Julijske Alpe in Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Japodi
Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.
Poglej Julijske Alpe in Japodi
Jelovica
Jelovica je zakrasela gozdnata planota, ki se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko (na severozahodu), nad naseljema Kropa in Kamna Gorica (na vzhodu) in na jugu do Selške Sore.
Poglej Julijske Alpe in Jelovica
Jerebica (gora)
Jerebica (italijansko Cima del Lago) je gora v Julijskih Alpah na meji med Italijo in Slovenijo, visoka 2.126 m. Leži v širši skupini Kanina, njen jugozahodni greben, po katerem poteka meja, se na osrednjo skupino navezuje preko sedla Čez Brežič (1.699 m).
Poglej Julijske Alpe in Jerebica (gora)
Jerebikovec
Jerebíkovec je 1593 m visoka gora v Julijskih Alpah, ki je obenem najvišji vrh planote Mežakle.
Poglej Julijske Alpe in Jerebikovec
Jereka (potok)
Jereka je potok, ki izvira vzhodno od vasi Podjelje na Pokljuki.
Poglej Julijske Alpe in Jereka (potok)
Jezerska Kočna
Zaplate Jezerska Kočna, pogosto imenovana le Kočna, (2540 m) je druga najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in najzahodnejša gora osrednjih Grintovcev.
Poglej Julijske Alpe in Jezerska Kočna
Jezerski Stog
Jezerski Stog je 2.040 m visoka gora v vzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Jezerski Stog
Joža Čop
Joža Čop, slovenski alpinist, gorski reševalec in železar, * 27. marec 1893, Jesenice, † 28. junij 1975, Jesenice.
Poglej Julijske Alpe in Joža Čop
Julij Głowacki
Julij Głowacki (tudi Julij Ivan Głowacki), v Sloveniji delujoči naravoslovec poljskega rodu, * 18. junij 1846, Idrija, † 18. maj 1915, Gradec.
Poglej Julijske Alpe in Julij Głowacki
Julius Kugy
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
Poglej Julijske Alpe in Julius Kugy
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Julijske Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Julijske Alpe in Kanalska dolina
Kaninsko pogorje
Kaninsko pogorje je južni del Zahodnih Julijskih Alp na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad Bovške kotline, na zahodu pa pada proti Jezerski dolini, dolini Reklanice in Reziji.
Poglej Julijske Alpe in Kaninsko pogorje
Kanjavec
Kanjavec iz doline Zadnjice Kanjavec je 2569 m visoka gora v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Poglej Julijske Alpe in Kanjavec
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Julijske Alpe in Karnijske Alpe
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Julijske Alpe in Kastrum
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Julijske Alpe in Klavdij I.
Klemucov graben
Klemucov graben je potok, ki izvira na severnem pobočju gore Vitranc (1637 m) nad Kranjsko Goro in se v bližini vasi Podkoren kot desni pritok izliva v Savo Dolinko.
Poglej Julijske Alpe in Klemucov graben
Klodwig Tschada
Klodwig Tschada Ludwig (Klodwig) Tschada slovenski nemški alpinist, * 1892, † 1918.
Poglej Julijske Alpe in Klodwig Tschada
Kluže
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja Železniški most na stari Pontebski železnici Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah. Kluže (Chiusaforte, Scluse, Klausen) je naselje in sedež istoimenske občine v nekdanji Videmski pokrajini, od 2016 del Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Julijske Alpe in Kluže
Koča bratov Grego
Koča bratov Grego (italijansko Rifugio Fratelli Grego) je planinska postojanka v zahodnem italijanskem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Koča bratov Grego
Koča Celso Gilberti
Koča (italijansko Rifugio) Celso Gilberti (1.850 m) je planinska postojanka v zahodnem delu Julijskih Alp, na italijanski strani Kaninskega pogorja.
Poglej Julijske Alpe in Koča Celso Gilberti
Koča Giacomo di Brazza
Koča Giacomo di Brazza Koča Giacomo di Brazza je manjša planinska postojanka v zahodnem italijanskem delu Julijskih Alp, imenovana po začetniku odkrivanj pristopov na vrhove v montaževi skupini.
Poglej Julijske Alpe in Koča Giacomo di Brazza
Koča Guido Corsi
Koča Guido Corsi Koča (italijansko Rifugio) Guido Corsi (1.874 m) je planinska postojanka v zahodnem delu Julijskih Alp, pod južnim ostenjem Viševe skupine.
Poglej Julijske Alpe in Koča Guido Corsi
Koča Luigi Pellarini
Koča Luigi Pellarini Severno ostenje Viša nad Žabniško krnico Koča (italijansko Rifugio) Luigi Pellarini (1.499 m) je planinska postojanka v zahodnem italijanskem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Koča Luigi Pellarini
Koča Luigi Zacchi
Koča Luigi Zacchi (italijansko Rifugio Luigi Zacchi, 1380 m) je planinska postojanka v zahodnem italijanskem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Koča Luigi Zacchi
Koča na Planini pri Jezeru
Koča na Planini pri Jezeru (1.453 m) je planinska koča na istoimenski planini, eni številnih nekdanjih fužinskih planin v Julijskih Alpah, v severnem vznožju Pršivca.
Poglej Julijske Alpe in Koča na Planini pri Jezeru
Koča pri Triglavskih jezerih
Koča pri Triglavskih jezerih, začetek jeseni Koča pri Triglavskih jezerih v pozni zimi, v ospredju s snegom zasuto Dvojno jezero Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) je planinska postojanka med Dvojnim triglavskim jezerom in umetnim jezerom Močivec pod ostenjem Tičarice v osrednjem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Koča pri Triglavskih jezerih
Komna
Komna je visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Komna
Konjščica
Konjščica je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Konjščica
Konjščica (Julijske Alpe)
Konjščica je planina med Viševnikom in Slemenom v Julijskih Alpah v severozahodni Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Konjščica (Julijske Alpe)
Kosijev dom na Vogarju
Kosijev dom na Vogarju (1.054 m) je planinska koča na planini Vogar, eni številnih fužinskih planin v Julijskih Alpah, severno od Bohinjskega jezera.
Poglej Julijske Alpe in Kosijev dom na Vogarju
Kot, Julijske Alpe
Kot je najkrajša in najstrmejša triglavska dolina v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Kot, Julijske Alpe
Kotarica
Kotarica je gorski potok, ki teče po dolini Kot v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Kotarica
Kotova špica
Kotova špica je 2376 m visoka gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Kotova špica
Kraljevska špica
Kraljevska špica je gora v Julijskih Alpah v Videmski pokrajini, visoka 1912 m. Gre za osamljeno vzpetino, ki se dviga med dolino Mrzle vode (Val di Riofreddo) in Rabeljsko dolino v bližini Rablja.
Poglej Julijske Alpe in Kraljevska špica
Kras (razločitev)
Kras ima več pomenov.
Poglej Julijske Alpe in Kras (razločitev)
Kras v Evropi
Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.
Poglej Julijske Alpe in Kras v Evropi
Kras v Sloveniji
Kras v Sloveniji obsega 49,7 % celotne površine države.
Poglej Julijske Alpe in Kras v Sloveniji
Kremenjak
Kremenjak je 236 m visok hrib, ki leži na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Julijske Alpe in Kremenjak
Krma
Krma je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Krma
Krma, Julijske Alpe
Krma je najvzhodnejša in najdaljša izmed treh ledeniških alpskih dolin pri Mojstrani na Gorenjskem (zahodno od Krme je dolina Kot in nato še Vrata).
Poglej Julijske Alpe in Krma, Julijske Alpe
Krmarica
Krmarica je gorski potok, ki teče po dolini Krma v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Krmarica
Krn
Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.
Poglej Julijske Alpe in Krn
Krnsko jezero
Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.
Poglej Julijske Alpe in Krnsko jezero
Krnsko pogorje
Krnsko pogorje je gorska veriga v Vzhodnih Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Krnsko pogorje
Kucelj
Kucelj je vrh severno od Višnje gore ter južno od Malega in Velikega Trebeljevega.
Poglej Julijske Alpe in Kucelj
Kukova špica
Kukova špica (2427 m) je gora v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Kukova špica
Lanževica
Lanževica je 2003 metrov visoka gora v Julijskih alpah.
Poglej Julijske Alpe in Lanževica
Lešnikov graben
Lešnikov graben je potok, ki izvira pod goro Smrajka (1299 m) v Julijskih Alpah in se med naseljema Gozd Martuljek in Mojstrana kot desni pritok izliva v Savo Dolinko.
Poglej Julijske Alpe in Lešnikov graben
Ledeniška dolina
Ledeniška dolina je dolina s prečnim prerezom v obliki črke U, ki v zgornjem delu prereza prehaja v ledeniško rame, nad njim pa v gorski greben.
Poglej Julijske Alpe in Ledeniška dolina
Letališče Lesce
Letališče Lesce (ICAO kratica LJBL) je javno letališče, ki se nahaja pri Lescah na severozahodu Slovenije, tik ob avtocesti Ljubljana-Jesenice.
Poglej Julijske Alpe in Letališče Lesce
Lig
Lig je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Poglej Julijske Alpe in Lig
Limbarska gora
Limbarska gora s cerkvijo Sv. Valentina Limbarska gora (nadmorska višina 773 m) je ena najbolj razglednih gora v širši ljubljanski okolici; »kraljuje« nad moravško kotlino na jugu in nad dolino Črni graben ter je z več strani zelo lahko dostopna; tudi z avtom, ne le peš.
Poglej Julijske Alpe in Limbarska gora
Lipni graben, Pišnica
Lipni graben je hudourniški gorski potok, ki črpa vode iz zahodnih ostenij gore Špik (2472 m) oziroma Lipnica (2418 m) nad dolino Krnica v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Lipni graben, Pišnica
Lipnica (razločitev)
Lipnica je lahko: Ime naselja.
Poglej Julijske Alpe in Lipnica (razločitev)
Lipnik, Radovna
Lipnik je eden izmed številnih malih potokov, ki izvirajo v dolini Radovna.
Poglej Julijske Alpe in Lipnik, Radovna
Lisca (Posavje)
Lisca (948 mnm) je razgledna gora v Posavju, severno od Sevnice.
Poglej Julijske Alpe in Lisca (Posavje)
Log pod Mangartom
Log pod Mangartom (Bretto, Behrt) je razpotegnjeno obmejno naselje v Občini Bovec v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Log pod Mangartom
Lopa, Kanin
Lopa (italijansko Monte Leupa) je 2.406 m visoka gora v zahodnem delu Julijskih Alp, na italijansko-slovenski meji.
Poglej Julijske Alpe in Lopa, Kanin
Lorkovićev rjavček
Lorkovićev rjavček, tudi karavanški rjavček (znanstveno ime Erebia calcaria) je endemična vrsta metulja, ki ga najdemo samo v zahodnih Karavankah, Julijskih in Karnijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Lorkovićev rjavček
Lubnik
Lubnik je 1025 mnm visok vrh, ki se strmo dviguje nad vstopom v dolino Selške Sore, zahodno od Škofje Loke.
Poglej Julijske Alpe in Lubnik
Mahavšček
Mahavšček ali Veliki Bogatin je 2008 metrov visoka gora v Julijskih alpah.
Poglej Julijske Alpe in Mahavšček
Mala Pišnica
Mala Pišnica je gorski potok, ki izvira pod ostenjem gore Sleme oz.
Poglej Julijske Alpe in Mala Pišnica
Mala Ponca
Mala Ponca, tudi Mala Martuljška Ponca ali Mala Rutarska Ponca (Rute so star izraz za Gozd Martuljek) se nahaja v osrčju Martuljške skupine gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Mala Ponca
Mala Savica
Mala Savica je hudourniški potok, ki izvira v ostenju Komarče nad Bohinjskim jezerom.
Poglej Julijske Alpe in Mala Savica
Mala Suha, Vogel
Mala Suha je hudourniški potok, ki svoje vode nabira v severnem ostenju pogorja Vogel nad južno obalo Bohinjskega jezera.
Poglej Julijske Alpe in Mala Suha, Vogel
Male Špice
Male Špice so najvišji del grebena vrhov na italijansko-slovenski meji, ki poteka od cestnega prelaza Predel proti Mangartskemu sedlu.
Poglej Julijske Alpe in Male Špice
Mangart
Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Mangart
Mangartska cesta
Mangartska cesta je visokogorska cesta v Julijskih Alpah, ki se vzpenja iz Predela do Mangartskega sedla (2072 metrov), kjer skorajda doseže greben.
Poglej Julijske Alpe in Mangartska cesta
Mangartska dolina
Mangartska dolina je dolina v Zahodnih Julijskih Alpah v Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Mangartska dolina
Mangartska skupina
Mangartska skupina je greben v Zahodnih Julijskih Alpah, po katerem poteka državna meja z Italijo Greben, ki tvori gorsko skupino Mangarta se prične na prelazu Predel in poteka proti vzhodu čez vrh Mangarta do roba nad Mangartsko dolino, kjer se zlije z grebenom Ponc.
Poglej Julijske Alpe in Mangartska skupina
Mangartsko sedlo
Mángartsko sêdlo ali Mángartski prelàz je gorsko sedlo v Julijskih Alpah v severozahodni Sloveniji z nadmorsko višino 2.072 m. Je najpogostejša izhodiščna točka za vzpon na Mangart (2.679 m).
Poglej Julijske Alpe in Mangartsko sedlo
Markacist
Uradni znak markacista Markacist je posebej usposobljen strokovni delavec, član planinskega društva, ki skrbi za označevanje in vzdrževanje planinskih poti, katerih skrbnik je to planinsko društvo.
Poglej Julijske Alpe in Markacist
Marko Pernhart
Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.
Poglej Julijske Alpe in Marko Pernhart
Martuljška skupina
Martuljška skupina (včasih imenovana tudi Špikova skupina, tudi Martuljkova skupina) je gorska veriga, ki se s severnimi stenami dviga nad Zgornjesavsko dolino nad Gozdom Martuljkom.
Poglej Julijske Alpe in Martuljška skupina
Martuljek (potok)
Martuljek je gorski potok, ki svoje vode zbira v Martuljških gorah (južno od naselja Gozd Martuljek) v Julijskih Alpah, največ pa v zatrepu Za Akom, kjer je večji del leta majhen ledenik.
Poglej Julijske Alpe in Martuljek (potok)
Matajur
Matajur (staroversko ime Velika Baba) je mejna gora med Slovenijo in Italijo.
Poglej Julijske Alpe in Matajur
Mate Hafner
Mate Hafner, slovenski pravnik, notar, ljubiteljski naravoslovec in publicist, * 25. avgust 1865, Dorfarje, † 31. julij 1946, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Mate Hafner
Mežakla
Mežakla je visoka planota v Julijskih Alpah med rekama Radovna na jugu in Savo Dolinko na severu.
Poglej Julijske Alpe in Mežakla
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Julijske Alpe in Mejna grofija Istra
Mišelj vrh
Mišelj vrh (2350 m) je gora v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Poglej Julijske Alpe in Mišelj vrh
Miha Potočnik
Miha Potočnik, slovenski pravnik, planinec, alpinist in gorski reševalec, * 29. september 1907, Belca, † 28. oktober 1995, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Miha Potočnik
Mija (gora)
Mija (it. Mont Mia) je mejna gora med Slovenijo in Italijo.
Poglej Julijske Alpe in Mija (gora)
Miran Cizelj
Miran Cizelj, slovenski športnik in partizan, * 8. maj 1915, Gradec, † 18. januar 1944, Spodnje Vetrno.
Poglej Julijske Alpe in Miran Cizelj
Močvirska sinica
Močvirska sinica (znanstveno ime Poecile palustris) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Julijske Alpe in Močvirska sinica
Možic
Možic lahko označuje.
Poglej Julijske Alpe in Možic
Modri ploščec
Modri ploščec (znanstveno ime Libellula depressa) je velik raznokrili kačji pastir, ki živi skoraj v vsej Evropi in vzhodno do Srednje Azije.
Poglej Julijske Alpe in Modri ploščec
Mojstrana
Mojstrana je gručasto naselje s skoraj 1.100 prebivalci v Občini Kranjska Gora v Zgornjesavski dolini pod cesto Jesenice - Kranjska Gora, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice.
Poglej Julijske Alpe in Mojstrana
Mojstrovka
Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Mojstrovka
Mokre peči
Mokre peči so potok in istoimenski slap, imenovan tudi Lucifer, ki v deževnih dneh pada čez strme stene pobočja jugovzhodno od naselja Gozd Martuljek in se kot desni pritok izliva v reko Savo.
Poglej Julijske Alpe in Mokre peči
Montaž
Montaž (tudi Bojec, Špik nad Policami oz. Poliški Špik, italijansko Jôf di Montasio, furlansko Jôf dal Montâs, nemško Bramkofel ali Montasch) je 2.753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp v Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Montaž
Montasio
Montasio oz.
Poglej Julijske Alpe in Montasio
Morbegna
Morbegna (v prevodu Koča Morbegno ali tudi Morbenjska koča) je bila italijanska vojašnica in planinska koča pod Triglavom (2864 m) pri stranskem vrhu Glava na Zaplanji (2556 m).
Poglej Julijske Alpe in Morbegna
Morež
Morež je 2.261 m visoka gora v zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Morež
Mostnica
Mostnica je gorski potok v Bohinju, ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Julijske Alpe in Mostnica
Mrzli potok (Bohinj)
Mrzli potok je potok, ki izvira na planini Ravne na planoti Pokljuka.
Poglej Julijske Alpe in Mrzli potok (Bohinj)
Na Pečeh
Na pečeh (2039 m) je manj obiskana gora v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Na Pečeh
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Julijske Alpe in Naborjet - Ovčja vas
Nadiža, Tamar
Nadiža je gorski potok, ki izvira ob vzhodnem vznožju Zadnje Ponce nad dolino Tamar v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Nadiža, Tamar
Natura 2000 območja za ptice v Sloveniji
Območja Natura 2000 za ptice so posebna območja varstva, ki jih morajo na osnovi 4.
Poglej Julijske Alpe in Natura 2000 območja za ptice v Sloveniji
Navadni gad
Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.
Poglej Julijske Alpe in Navadni gad
Nežni sviščevec
Nežni sviščevec (znanstveno ime Gentianella tenella) je enoletnica iz družine sviščevk.
Poglej Julijske Alpe in Nežni sviščevec
Nordijski center Planica
Nordijski center Planica je moderen skakalno-tekaški center v Planici, ledeniški dolini pod Poncami, ki leži približno 2 km zahodno od Rateč in 8 km od Kranjske Gore.
Poglej Julijske Alpe in Nordijski center Planica
Notranjski regijski park
Cerkniško jezero, poplavljeno kraško polje Notranjski regijski park je ustanovila Občina Cerknica leta 2002 z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina.
Poglej Julijske Alpe in Notranjski regijski park
Občina Jesenice
Občina Jesenice je po številu prebivalstva (dobrih 21.000) ena izmed večjih občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Občina Jesenice
Občina Kranjska Gora
Občina Kranjska Gora je ena od občin v Republiki Sloveniji s 5.225 prebivalci (2020).
Poglej Julijske Alpe in Občina Kranjska Gora
Občina Vodice
Občina Vodice je občina v Republiki Sloveniji, z okoli 5.000 prebivalci, ki je bila ustanovljena 1.
Poglej Julijske Alpe in Občina Vodice
Ogradi
Ogradi so 2.087 m visoka gora v vzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Ogradi
Oltar (gora)
Oltar je 2621 metrov visoka gora v Julijskih Alpah, najvišja v Martuljški skupini gorá.
Poglej Julijske Alpe in Oltar (gora)
Ozkolistna preobjeda
Ozkolistna preobjeda (znanstveno ime Aconitum angustifolium) je endemična rastlina Julijskih Alp iz družine zlatičevk.
Poglej Julijske Alpe in Ozkolistna preobjeda
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Julijske Alpe in Padavine
Pavle Šegula
Pavle Šegula, slovenski gorski reševalec, * 10. december 1923, Kranj, † 26. december 2017, Škofja Loka.
Poglej Julijske Alpe in Pavle Šegula
Pelc (razločitev)
Pelc je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Pelc (razločitev)
Pelc nad Klonicami
Pelc nad Klonicami (tudi imenovan Pinja in Kloniški Pelc) (2442 m) je izrazita gora, ki se nahaja v osrčju skupine Jalovca.
Poglej Julijske Alpe in Pelc nad Klonicami
Pelci nad Zadnjo Trento
Zimski Bavški Grintavec, '''Pelci''' in Jalovec Pelci nad Zadnjo Trento so vrhovi Julijskih Alp Zadnji Pelc (2315 m), Srednji Pelc (2338 m), Veliki Pelc (2388 m) ter najvišji in najbolj izrazit Pelc nad Klonicami (2442 m).
Poglej Julijske Alpe in Pelci nad Zadnjo Trento
Peričnik
Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.
Poglej Julijske Alpe in Peričnik
Pišnica
Pišnica (tudi Pišenca) je gorski potok, ki se v Kranjski Gori izliva v Savo Dolinko.
Poglej Julijske Alpe in Pišnica
Pihavec
Pogačnikov dom na Kriških podih, v ozadju Pihavec Pihavec, manj pogosto Zadnjiški Pihavec, je 2419 m visoka gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Pihavec
Pirašica
Pirašica je potok, ki izvira na južnem pobočju planote Pokljuka, jugovzhodno od vasi Jereka.
Poglej Julijske Alpe in Pirašica
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Planica
Planika
Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Poglej Julijske Alpe in Planika
Planina (pašnik)
Planina Dedno polje, Bohinjske planine Velika planina Planina je s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo.
Poglej Julijske Alpe in Planina (pašnik)
Planina v Lazu
Planina v Lazu Planina v Lazu (1560 mnm) je gorska planina v Julijskih Alpah nad Bohinjskim jezerom, zahodno od Pokljuke.
Poglej Julijske Alpe in Planina v Lazu
Planina Zajamniki
Julijskih Alp: na desni Triglav, pod njim dolgi greben Tosca, levo od njega Mišelj vrh Planina Zajamniki je planina, ki se nahaja na skrajnem južnem robu planote Pokljuke.
Poglej Julijske Alpe in Planina Zajamniki
Planinska pot
Planinska pot, označena s Knafelčevo markacijo Planinska pot je ozek pas zemljišča, označen ali neoznačen, zavarovan ali nezavarovan, praviloma v gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter široka, le v nujnih primerih z naravnim materialom utrjena pohodna trasa.
Poglej Julijske Alpe in Planinska pot
Planinski dom pri Krnskih jezerih
Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385m) je planinska postojanka na vzpetini Glava med Dupeljskim jezerom in ovčarijo Duplje v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Planinski dom pri Krnskih jezerih
Planinsko društvo Ljubljana-Matica
Planinsko društvo Ljubljana-Matica je po številu članov največje slovensko planinsko društvo in članica Planinske zveze Slovenije.
Poglej Julijske Alpe in Planinsko društvo Ljubljana-Matica
Planja
Planja je 2453 mnm visoka gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Planja
Planja (razločitev)
Planja je toponim.
Poglej Julijske Alpe in Planja (razločitev)
Plaski Vogel
Plaski Vogel je 2348 m visok vrh, ki se nahaja v Julijskih Alpah, na meji med Primorsko in Gorenjsko.
Poglej Julijske Alpe in Plaski Vogel
Plešivec
Plešivec je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Plešivec
Po stopinjah Valentina Staniča
Pohodna pot Po stopinjah Valentina Staniča je nastala v spomin slovenskemu duhovniku, alpinistu, pesniku, pisatelju, prevajalcu in učitelju, Valentinu Staniču, ki je obiskoval hrib Sv.
Poglej Julijske Alpe in Po stopinjah Valentina Staniča
Poštarski dom na Vršiču
Poštarski dom na Vršiču Poštarski dom (1688 m) je planinska koča na Vršiču.
Poglej Julijske Alpe in Poštarski dom na Vršiču
Podrta gora
Podrta gora je 2.061 m visoka gora v Julijskih Alpah, za Tolminskim Kukom drugi najvišji vrh v dolgem grebenu Tolminskih gora.
Poglej Julijske Alpe in Podrta gora
Podtalnica
Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.
Poglej Julijske Alpe in Podtalnica
Pokljuška soteska
Galerije kraljeviča Andreja pri partizanskem prehodu v Pokljuški soteski Pokljuška soteska, tudi Soteska Ribščice je 1,5 km dolga soteska ob vzhodnem vznožju alpske planote Pokljuka nad dolino reke Radovne v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Julijske Alpe in Pokljuška soteska
Pokljuka
Jesenski gozd s pogledom proti Jelovici, blizu biatlonskih stez Planina Uskovnica Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Pokljuka
Poldnašnja špica
Poldnašnja špica (italijansko Jôf di Miezegnot) je 2.087 m visoka osrednja gora severnega grebena zahodnih Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Poldnašnja špica
Poludnik
Poludnik (italijansko-nemško Poludnig) je 1.999 m visoka gora v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko–italijanski meji.
Poglej Julijske Alpe in Poludnik
Ponce
Ponce so gorska veriga v slovenskih Julijskih Alpah, ki poteka po državni meji z Italijo.
Poglej Julijske Alpe in Ponce
Poplave v Sloveniji (2023)
Poplave v severni in osrednji Sloveniji so se zgodile 4.
Poglej Julijske Alpe in Poplave v Sloveniji (2023)
Posočje
Soči Posočje je geografsko območje v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči.
Poglej Julijske Alpe in Posočje
Potres v Beljaku (1690)
Potres v Beljaku je bil močan potres z epicentrom verjetno v bližini Beljaka v današnji Avstriji, ki je 4.
Poglej Julijske Alpe in Potres v Beljaku (1690)
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Predel
Prestreljenik
Prestreljenik (italijansko Monte Forato) je 2.499 m visoka gora v zahodnem delu Julijskih Alp, na italijansko-slovenski meji.
Poglej Julijske Alpe in Prestreljenik
Prevala
Prevala (2.067 m) je gorski preval v Kaninskem pogorju med Prestreljenikom (2.499 m) in Lopo (2.196 m), točneje med Prestreljeniškim Vršičem (2.262 m) in Vršiči pod Lopo (2.196 m), ki povezuje Soško dolino (Bovec) z Jezersko dolino (Val Rio di Lago) in Reklanico (Canale di Raccolana) v Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Prevala
Prisojnik
Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.
Poglej Julijske Alpe in Prisojnik
Program Človek in biosfera
Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Poglej Julijske Alpe in Program Človek in biosfera
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Julijske Alpe in Prva svetovna vojna
Rašica (vzpetina)
Rašica (647 m) je osamelec na skrajnem severnem delu Mestne občine Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Rašica (vzpetina)
Rabeljska dolina
Rabeljska dolina, tudi Jezerska dolina, je dolina v zahodnih Julijskih Alpah, v Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Rabeljska dolina
Rabeljsko jezero
Rabeljsko jezero je jezero v italijanski občini Trbiž v Julijskih Alpah, v bližini cestnega prelaza Predel, ki predstavlja mejni prehod med državama Italijo in Slovenijo.
Poglej Julijske Alpe in Rabeljsko jezero
Radovna
Reka Radovna (tudi Radolna, Radovina, Rothwein, Radovna-Sava in med domačini Rdečevinska reka) je alpska reka, ki teče po dolinah Zgornje in Spodnje Radovne v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Julijske Alpe in Radovna
Rajko Bračič
Rajko Bračič, slovenski alpinist in jamar, * 1964, † 3. november 2013.
Poglej Julijske Alpe in Rajko Bračič
Rastlinstvo Alp
Rastlinska pestrost na nadmorski višini nad 2000 m Planika (''Leontopodium alpinum'') velja za simbol Alp Nekatere vrste svišča (tu ''Clusius encian'', ''Gentiana clusii'') z intenzivno modro barvo so znane tudi kot tipične alpske rastline.
Poglej Julijske Alpe in Rastlinstvo Alp
Rateče
Rateče so vas v Občini Kranjska Gora.
Poglej Julijske Alpe in Rateče
Ratitovec
Ratitovec je nadaljevanje grebena Spodnjih Bohinjskih gora, od katerega ga loči Bohinjsko sedlo blizu Soriške planine, in doseže najvišjo točko v vrhovih Gladkega vrha 1666 mnm in Altemaverja 1678 mnm.
Poglej Julijske Alpe in Ratitovec
Razširjena slovenska planinska pot
Razširjena Slovenska planinska pot je dopolnilo Slovenske planinske poti od Maribora do Ankarana in predstavlja seznam nekaj deset vrhov oziroma 'kontrolnih točk'.
Poglej Julijske Alpe in Razširjena slovenska planinska pot
Razor
256x256px Razor z višino 2601 m spada med najvišje vrhove Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Razor
Rž (gora)
Rž je 2538 metrov visoka gora v Julijskih Alpah, ki se nahaja ob vzhodnem vznožju Triglava, med Kredarico in Rjavino.
Poglej Julijske Alpe in Rž (gora)
Rdeči potok
Rdeči potok je hudourniški potok, ki izvira na vzhodnem pobočju gore Oltar (2621 m) in izliva v potok Bistrica.
Poglej Julijske Alpe in Rdeči potok
Rečica, potok (Bled)
Rečica je potok, ki izvira v naselju Rečica severno od Blejskega jezera, teče skozi Bled in se nedaleč kot desni pritok izliva v Savo Dolinko.
Poglej Julijske Alpe in Rečica, potok (Bled)
Rečica, Radovna
Rečica je potok, ki izvira na planoti Mežakla in se blizu naselja Spodnje Gorje v bližini Blejskega Vintgarja kot levi pritok izliva v reko Radovno.
Poglej Julijske Alpe in Rečica, Radovna
Reklanska dolina
Reklanska dolina, tudi Reklanica (italijansko Val Raccolana), je dolina v zahodnih Julijskih Alpah v Italiji, dolga okoli 16 km.
Poglej Julijske Alpe in Reklanska dolina
Remšendol
Remšendol je dolina v Zahodnih Julijskih Alpah v Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Remšendol
Ribščica, Radovna
Ribščica je potok, ki v deževnih obdobjih teče skozi Pokljuško sotesko (Soteska Ribščice) in se kot desni pritok izliva v reko Radovno.
Poglej Julijske Alpe in Ribščica, Radovna
Rigljica
Rigljica (2074 m) je gora v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Rigljica
Rjavina
Rjavina je 2532 metrov visoka gora, ki se dviga med alpskima dolinama, Kotom in Krmo.
Poglej Julijske Alpe in Rjavina
Rodica (gora)
Rodica (1966 m) je zelo razgledna gora v Spodnjih Bohinjskih gorah v južnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Rodica (gora)
Roja, Strunjan
Roja v bližini Strunjanskih solin. Roja je potok, ki izvira južno od naselja Jagodje v Občini Izola.
Poglej Julijske Alpe in Roja, Strunjan
Roman Benet
Roman Benet, slovenski strojnik in alpinist, * 20. april 1962, Trbiž.
Poglej Julijske Alpe in Roman Benet
Rombon
Rombon ali Veliki vrh je 2208 m visok vrh severno od Bovca.
Poglej Julijske Alpe in Rombon
Rosalind Franklin
Rosalind Elsie Franklin, angleška biofizičarka, * 25. julij 1920, Notting Hill, London, Anglija, † 16. april 1958, Chelsea, London, Anglija.
Poglej Julijske Alpe in Rosalind Franklin
Rušev graben, Pišnica
Rušev graben je hudourniški gorski potok, ki črpa vode iz zahodnih ostenij gora Rušica (2075 m), Kurji vrh (1762 m) in Stržič (1876 m).
Poglej Julijske Alpe in Rušev graben, Pišnica
Ruševec
Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.
Poglej Julijske Alpe in Ruševec
Rušica
Rušica (2096 m) je gora v Martuljški skupini Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Rušica
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Julijske Alpe in Rudarstvo
Rumenkastobeli pojalnik
Rumênkastobéli pojálnik (znanstveno ime Orobanche flava) je dvoletna holoparazitska rastlina, ki doseže višino od 15 do 40 cm.
Poglej Julijske Alpe in Rumenkastobeli pojalnik
Sava Bohinjka
Sáva Bohínjka je reka v severozahodni Sloveniji, desni povirni krak Save.
Poglej Julijske Alpe in Sava Bohinjka
Savica
Slap Savica spomladi Več kot 600 m visoko slapišče − slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica. Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero.
Poglej Julijske Alpe in Savica
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.
Poglej Julijske Alpe in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Občine Gorica
Seznam osebnosti iz Občine Gorica vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Julijske Alpe in Seznam osebnosti iz Občine Gorica
Seznam planinskih postojank v Sloveniji
Seznam planinskih postojank v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Seznam planinskih postojank v Sloveniji
Seznam planot v Sloveniji
Slovenija je gorata in alpska dežela.
Poglej Julijske Alpe in Seznam planot v Sloveniji
Seznam slovenskih dvatisočakov
Seznam slovenskih dvatisočakov obsega le vrhove z imenom in izmerjeno višino, ki se nahajajo v Sloveniji ali so na njeni meji.
Poglej Julijske Alpe in Seznam slovenskih dvatisočakov
Skalarjevo brezno
Skalarjevo brezno je 1209 metrov globok in 8176 metrov dolg jamski splet na Kaninskih podih v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Skalarjevo brezno
Sleme (razločitev)
Sleme je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Sleme (razločitev)
Slemenova špica
Planice. Slemenova špica, tudi Sleme, je 1911 mnm visoka gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Slemenova špica
Slovenska planinska pot
bukvi Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta.
Poglej Julijske Alpe in Slovenska planinska pot
Smešnik, Radovna
Smešnik je eden izmed številnih malih potokov, ki izvirajo v dolini Radovna.
Poglej Julijske Alpe in Smešnik, Radovna
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Soča
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Julijske Alpe in Soška fronta
Soška smiljka
Soška smiljka (znanstveno ime Cerastium subtriflorum) je slovenska endemična trajnica iz rodu smiljka (Cerastium) in družine klinčnic (Caryophyllaceae).
Poglej Julijske Alpe in Soška smiljka
Srednji Rokav
Srednji Rokav je 2.589 metrov visoka gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Srednji Rokav
Srednji Vrh, Kranjska Gora
Srednji Vrh je vas v občini Kranjska Gora.
Poglej Julijske Alpe in Srednji Vrh, Kranjska Gora
Stenar
Vrat Stenar (2501 m) je gora v Julijskih Alpah v skupini Razorja in Prisojnika.
Poglej Julijske Alpe in Stenar
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Poglej Julijske Alpe in Stiliho
Stol
Stol je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Stol
Stol, Julijske Alpe
Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.
Poglej Julijske Alpe in Stol, Julijske Alpe
Storžič
257x257_pik 257x257_pik Storžič (včasih tudi Storžec) je s svojimi 2132 metri najvišja gora v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Storžič
Stridon
Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.
Poglej Julijske Alpe in Stridon
Strma peč
severna stran Strme peči nad dolino Dunje Strma peč (italijansko Monte Cimone), 2379 mnm je najvišji vrh v zahodnem delu Montaževe skupine.
Poglej Julijske Alpe in Strma peč
Suha (Bohinj)
Suha je gorski potok, ki izvira v bližini vasi Podjelje na obronku planote Pokljuka v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Suha (Bohinj)
Suha (Ribčev Laz)
Suha je hudourniški potok, ki se v naselju Ribčev Laz v Bohinju kot desni pritok izliva v Savo Bohinjko.
Poglej Julijske Alpe in Suha (Ribčev Laz)
Suha Pišnica
Suha Pišnica je gorski potok, ki izvira iz ledenika pod Prisojnikom, goro v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Suha Pišnica
Suhi potok
Suhi potok je hudourniški potok, ki izvira na vzhodnem pobočju gore Škrlatica (2740 m) in se v bližini Aljaževega doma v Vratih izliva v potok Bistrica.
Poglej Julijske Alpe in Suhi potok
Suhi vrh, Vršič
Suhi vrh (2109 m) je gora nad Vršičem v Julijskih Alpah, nedaleč stran od grebena Male in Velike Mojstrovke ter Travnika, od katerega jo ločuje manjše sedlo.
Poglej Julijske Alpe in Suhi vrh, Vršič
Svete Višarje
Svete Višarje Svete Višarje (ali) so 1766 metrov visoka gora v zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Svete Višarje
Svinjak
Svinjak je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Svinjak
Svinjak (gora)
Svinjak, pogled iz Bovca Svinjak (izvirno ime verjetneje Svitnják) (1653 mnm) je gora v Julijskih Alpah, ki se nahaja severno od mesta Bovec nad dolino reke Soče, vzhodno od Bovške kotline.
Poglej Julijske Alpe in Svinjak (gora)
Tablja
Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.
Poglej Julijske Alpe in Tablja
Tamar
Tamar je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Tamar
Tamar, Julijske Alpe
Tamar (na jasi levo od sredine slike je Dom v Tamarju) Támar je ledeniška dolina v Julijskih Alpah na skrajnem severozahodu Slovenije.
Poglej Julijske Alpe in Tamar, Julijske Alpe
Televrina
Televrina je vrh grebena Osoršćica na otoku Lošinj (Hrvaška).
Poglej Julijske Alpe in Televrina
Ter (reka)
Ter je reka v Videmski v deželi Furlanija - Julijska krajina, v severnovzhodni Italiji.
Poglej Julijske Alpe in Ter (reka)
Tičarica
Tičarica je gora nad dolino Triglavskih jezer.
Poglej Julijske Alpe in Tičarica
Tine Mihelič
Tine Mihelič, slovenski violinist, alpinist, andinist, pisec alpinističnih in planinskih vodnikov in doživljajskih knjig, * 20. maj 1941, Maribor, † 2. oktober 2004, Pihavec.
Poglej Julijske Alpe in Tine Mihelič
Tirolska fronta
Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).
Poglej Julijske Alpe in Tirolska fronta
Tone Wraber
Tone (Anton Martin) Wraber, slovenski botanik, * 4. marec 1938, Ljubljana, † 6. julij 2010.
Poglej Julijske Alpe in Tone Wraber
Tosc
Tosc (2275 mnm) je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Tosc
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Poglej Julijske Alpe in Trenta
Trentski Pelc
Trentski Pelc (2116 m) je izrazit gorski vrh na skrajnem vzhodnem robu skupine Jalovca.
Poglej Julijske Alpe in Trentski Pelc
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Julijske Alpe in Triglav
Triglavska Bistrica
Triglavska Bistrica, tudi samo Bistrica, je potok, ki teče po ledeniški dolini Vrata pri Mojstrani.
Poglej Julijske Alpe in Triglavska Bistrica
Triglavska roža
Triglavska roža (znanstveno ime Potentilla nitida) je alpska roža.
Poglej Julijske Alpe in Triglavska roža
Triglavski dom na Kredarici
Otvoritev koče leta 1896,(Jakob Aljaž sedi pod dimnikom) Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja.
Poglej Julijske Alpe in Triglavski dom na Kredarici
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Poglej Julijske Alpe in Triglavski narodni park
Tumova koča na Slavniku
Tumova koča na Slavniku (1018m) je planinska postojanka, ki stoji tik pod vrhom Slavnika (1028m) v severni Čičariji in je zadnji tisočak.
Poglej Julijske Alpe in Tumova koča na Slavniku
Učka
Učka (ital. Monte Maggiore) je okrog 20 km dolg, ozek gorski greben nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom (Hrvaška).
Poglej Julijske Alpe in Učka
Ukanška Suha
Ukanška Suha je hudourniški potok, ki izvira pod goro Bohinjski migovec (1896 m) nad Bohinjem.
Poglej Julijske Alpe in Ukanška Suha
Uroš Župančič
Uroš Župančič, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec, * 8. marec 1911, Rateče, † 31. maj 1992, Ljubljana.
Poglej Julijske Alpe in Uroš Župančič
V kraljestvu Zlatoroga (film)
V kraljestvu Zlatoroga je prvi slovenski celovečerni film iz leta 1931 v režiji Janka Ravnika, a ga uvrščamo tudi med igrano-dokumentarne filme.
Poglej Julijske Alpe in V kraljestvu Zlatoroga (film)
Valentin Stanič
Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.
Poglej Julijske Alpe in Valentin Stanič
Velika Pišnica
Velika Pišnica je gorski potok, ki nastane z združitvijo potokov Suha Pišnica in Velika Suha Pišnica v alpski dolini Krnica, pod ostenji gora Razor, Prisojnik in Škrlatica.
Poglej Julijske Alpe in Velika Pišnica
Velika Ponca
Velika Ponca ali Velika Martuljška Ponca je sedma najvišja slovenska gora.
Poglej Julijske Alpe in Velika Ponca
Velika Savica
Velika Savica je potok, ki izvira v ostenju Komarče nad Bohinjskim jezerom.
Poglej Julijske Alpe in Velika Savica
Velika Suha Pišnica
Velika Suha Pišnica je hudourniški gorski potok, katerega struga se začenja v zatrepu alpske doline Krnica, pod ostenjem gora Razor, Prisojnik oz.
Poglej Julijske Alpe in Velika Suha Pišnica
Velika Suha, Vogel
Velika Suha je hudourniški potok, ki svoje vode nabira v severnem ostenju pogorja Vogel (v okolici planine Suha) nad južno obalo Bohinjskega jezera.
Poglej Julijske Alpe in Velika Suha, Vogel
Veliki Klek
Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.
Poglej Julijske Alpe in Veliki Klek
Veliki Lemež
Veliki Lemež je 2.043 m visoka gora v Julijskih Alpah, del Krnskega pogorja.
Poglej Julijske Alpe in Veliki Lemež
Veliki Ozebnik
Veliki Ozebnik je gora v slovenskem delu Julijskih Alp, ki je z 2480 m eden izmed najvišjih vrhov v osrednji skupini Jalovca (2645 m) in Mangarta (2678 m).
Poglej Julijske Alpe in Veliki Ozebnik
Viševnik
Viševnik (2050 mnm) je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Viševnik
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Poglej Julijske Alpe in Videm, Italija
Visoka Ponca
Visoka Ponca (italijansko Ponza Grande) je 2274 m visoka gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Julijske Alpe in Visoka Ponca
Visoki Rokav
Visoki Rokav je z 2646 mnm peta najvišja gora v Sloveniji in hkrati najvišja slovenska gora, na katero ni označene poti.
Poglej Julijske Alpe in Visoki Rokav
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Julijske Alpe in Vladarska rodbina
Vogel
Vogel je 1923 m visok gorski masiv oziroma planota, ki leži na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Vogel
Vogli
Vogli so skupina več vrhov v osrednjih Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Vogli
Voje
Hudičev most nad sotesko Mostnice v Vojah Voje so ledeniška alpska dolina v Triglavskem narodnem parku, severovzhodno od Bohinjskega jezera.
Poglej Julijske Alpe in Voje
Vojsko, Idrija
Vojsko (ali, Woiska) je razloženo naselje v Občini Idrija v Zahodni Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Vojsko, Idrija
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Julijske Alpe in Vojvodina Furlanija
Volovja reber
Volovja reber Volovja reber je sleme vzhodno od Ilirske Bistrice, na skrajnem jugozahodnem delu Snežniške planote.
Poglej Julijske Alpe in Volovja reber
Vrata, Julijske Alpe
Vrata so ledeniška dolina v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Vrata, Julijske Alpe
Vršac (gora)
Vršac, tudi Vodnikov Vršac ali Vršac nad Zadnjico (2194 mnm) je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Vršac (gora)
Vršaki
Vršaki so skupina štirih grebenskih vrhov v osrednjih Julijskih Alpah, ki potekajo v smeri od jugozahoda proti severovzhodu.
Poglej Julijske Alpe in Vršaki
Vremščica
Na Vremščico, v ozadju Nanos Vremščica je gorovje/hribovje v jugozahodni Sloveniji, ki leži med Senožečami, Pivko in Divačo.
Poglej Julijske Alpe in Vremščica
Vrh Hribaric
Vrh Hribaric je 2388 m visoka gora v osrednjih Julijskih Alpah.
Poglej Julijske Alpe in Vrh Hribaric
Vrh nad Škrbino
Vrh nad Škrbino je 2.054 m visoka gora v Julijskih Alpah, za Tolminskim Kukom in Podrto goro tretji najvišji vrh v dolgem grebenu Spodnjih Bohinjskih gora in obenem najjužnejši slovenski dvatisočak.
Poglej Julijske Alpe in Vrh nad Škrbino
Vrh nad Rudo
Vrh nad Rudo (2108 m) je gora v zahodnem delu Martuljške skupine Julijskih Alp.
Poglej Julijske Alpe in Vrh nad Rudo
Vrtiglavica
Vrtiglavica, tudi Vrtoglavica, je kraško brezno na Kaninskih podih, delu Kaninskega pogorja, v Zahodnih Julijskih Alpah na slovenski strani meje med Slovenijo in Italijo.
Poglej Julijske Alpe in Vrtiglavica
Vzhodne Julijske Alpe
Aljažev dom v Vratih, 1011 metrov Martuljška skupina (levo) in Škrlatica (desno) Vzhodne Julijske Alpe so najobsežnejši del Julijskih Alp, v kateri so vrhovi od 500 pa do skoraj 3000 metrov nadmorske višine.
Poglej Julijske Alpe in Vzhodne Julijske Alpe
Wilhelm Voss
Wilhelm Voss, avstrijski botanik in mikolog, * 31. december 1849, Dunaj, † 30. marec 1895, Dunaj.
Poglej Julijske Alpe in Wilhelm Voss
Zabreška planina
Zabreška planina se nahaja jugozahodno od Stola.
Poglej Julijske Alpe in Zabreška planina
Zadnjica
Zadnjica je lahko.
Poglej Julijske Alpe in Zadnjica
Zadnjica (dolina)
Dolina Zadnjica (domačini jo poimenujejo Zajenca) je ena najbolj značilno ledeniško preoblikovanih dolin v Sloveniji.
Poglej Julijske Alpe in Zadnjica (dolina)
Zagrič
Zagrič je najvzhodnejša vas v Občini Šmartno pri Litiji.
Poglej Julijske Alpe in Zagrič
Zahodne Julijske Alpe
Zahodne Julijske Alpe so del Julijskih Alp, ki so po obsegu manjše kot Vzhodne Julijske Alpe.
Poglej Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe
Zahodni del Mangartske skupine
Zahodni del Mangartske skupine je topografsko zapletena veriga grebenov, ki se onstran prevala Čez Jezik razcepi v več vej, ki oklepajo številne krnice in doline.
Poglej Julijske Alpe in Zahodni del Mangartske skupine
Zatrep, Radovna
Zatrep je eden izmed številnih malih potokov, ki izvirajo v dolini Radovna in se nedaleč od izvira kot levi pritok izliva v reko Radovno.
Poglej Julijske Alpe in Zatrep, Radovna
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Julijske Alpe in Zemljepisno lastno ime
Zgornja Radovna
Zgornja Radovna je razloženo naselje, na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Kranjska Gora.
Poglej Julijske Alpe in Zgornja Radovna
Zgornjesavska dolina
Zgornjesavska dolina (imenovana tudi samo Dolina) je alpska dolina, po kateri teče reka Sava Dolinka.
Poglej Julijske Alpe in Zgornjesavska dolina
Zgornji žlebi, Vršič
Zgornji žlebi so hudourniški gorski potok, katerega struga se začenja pod Poštarskim domom na Vršiču.
Poglej Julijske Alpe in Zgornji žlebi, Vršič
Zmrzlek, Radovna
Zmrzlek je eden izmed številnih malih potokov, ki izvirajo v dolini Radovna.
Poglej Julijske Alpe in Zmrzlek, Radovna
Zoisova zvončica
Zoisova zvončica (znanstveno ime Campanula zoysii) je slovenska endemična rastlina, ki z raste le na območju Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah ter na manjšem rastišču v Trnovskem gozdu.
Poglej Julijske Alpe in Zoisova zvončica
1 E3 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 do 10 kilometrov.
Poglej Julijske Alpe in 1 E3 m
Prav tako znan kot Alpi Giulie, Julijci.
, Blejska Dobrava, Blejsko jezero, Bohinj, Bohinjsko jezero, Bovški Gamsovec, Brda (gora), Briceljk, Bučanov graben (Martuljek), Budin (potok), Carl Ferdinand Peters, Ciprnik, Claustra Alpium Iuliarum, Cmir, Debela peč, Dolič, Dolina Lepene, Dolina Triglavskih jezer, Dolkova špica, Dom Petra Skalarja na Kaninu, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, Domžalski dom na Mali planini, Dovški križ, Dravh, Drenovci, Dušica Kunaver, Endemit, Eneida, Eva (gora), Evgen Lovšin, Evropska snežna voluharica, Fran Erjavec, Franc Knez, Frdamane police, Froelichov svišč, Furlanija - Julijska krajina, Gaj Julij Cezar, Geografija Slovenije, Gerald S. Armstrong, Giovanni Antonio Scopoli, Glava (razločitev), Goličica, Golica, Gorenjska, Goriška brda, Goriška statistična regija, Gorska sinica, Gorske skupine v Julijcih, Gorski turizem, Govic, Gozd - Martuljek, Gozdna meja, Greben Pelcev, Henrik Freyer, Henrik Tuma, Horvatova kuščarica, Hudičev boršt, Huni, Ivan Rožman, Ivan Tavčar (učitelj), Jadralno zmajarstvo, Jalovec, Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku, Japodi, Jelovica, Jerebica (gora), Jerebikovec, Jereka (potok), Jezerska Kočna, Jezerski Stog, Joža Čop, Julij Głowacki, Julius Kugy, Kamniško-Savinjske Alpe, Kanalska dolina, Kaninsko pogorje, Kanjavec, Karnijske Alpe, Kastrum, Klavdij I., Klemucov graben, Klodwig Tschada, Kluže, Koča bratov Grego, Koča Celso Gilberti, Koča Giacomo di Brazza, Koča Guido Corsi, Koča Luigi Pellarini, Koča Luigi Zacchi, Koča na Planini pri Jezeru, Koča pri Triglavskih jezerih, Komna, Konjščica, Konjščica (Julijske Alpe), Kosijev dom na Vogarju, Kot, Julijske Alpe, Kotarica, Kotova špica, Kraljevska špica, Kras (razločitev), Kras v Evropi, Kras v Sloveniji, Kremenjak, Krma, Krma, Julijske Alpe, Krmarica, Krn, Krnsko jezero, Krnsko pogorje, Kucelj, Kukova špica, Lanževica, Lešnikov graben, Ledeniška dolina, Letališče Lesce, Lig, Limbarska gora, Lipni graben, Pišnica, Lipnica (razločitev), Lipnik, Radovna, Lisca (Posavje), Log pod Mangartom, Lopa, Kanin, Lorkovićev rjavček, Lubnik, Mahavšček, Mala Pišnica, Mala Ponca, Mala Savica, Mala Suha, Vogel, Male Špice, Mangart, Mangartska cesta, Mangartska dolina, Mangartska skupina, Mangartsko sedlo, Markacist, Marko Pernhart, Martuljška skupina, Martuljek (potok), Matajur, Mate Hafner, Mežakla, Mejna grofija Istra, Mišelj vrh, Miha Potočnik, Mija (gora), Miran Cizelj, Močvirska sinica, Možic, Modri ploščec, Mojstrana, Mojstrovka, Mokre peči, Montaž, Montasio, Morbegna, Morež, Mostnica, Mrzli potok (Bohinj), Na Pečeh, Naborjet - Ovčja vas, Nadiža, Tamar, Natura 2000 območja za ptice v Sloveniji, Navadni gad, Nežni sviščevec, Nordijski center Planica, Notranjski regijski park, Občina Jesenice, Občina Kranjska Gora, Občina Vodice, Ogradi, Oltar (gora), Ozkolistna preobjeda, Padavine, Pavle Šegula, Pelc (razločitev), Pelc nad Klonicami, Pelci nad Zadnjo Trento, Peričnik, Pišnica, Pihavec, Pirašica, Planica, Planika, Planina (pašnik), Planina v Lazu, Planina Zajamniki, Planinska pot, Planinski dom pri Krnskih jezerih, Planinsko društvo Ljubljana-Matica, Planja, Planja (razločitev), Plaski Vogel, Plešivec, Po stopinjah Valentina Staniča, Poštarski dom na Vršiču, Podrta gora, Podtalnica, Pokljuška soteska, Pokljuka, Poldnašnja špica, Poludnik, Ponce, Poplave v Sloveniji (2023), Posočje, Potres v Beljaku (1690), Predel, Prestreljenik, Prevala, Prisojnik, Program Človek in biosfera, Prva svetovna vojna, Rašica (vzpetina), Rabeljska dolina, Rabeljsko jezero, Radovna, Rajko Bračič, Rastlinstvo Alp, Rateče, Ratitovec, Razširjena slovenska planinska pot, Razor, Rž (gora), Rdeči potok, Rečica, potok (Bled), Rečica, Radovna, Reklanska dolina, Remšendol, Ribščica, Radovna, Rigljica, Rjavina, Rodica (gora), Roja, Strunjan, Roman Benet, Rombon, Rosalind Franklin, Rušev graben, Pišnica, Ruševec, Rušica, Rudarstvo, Rumenkastobeli pojalnik, Sava Bohinjka, Savica, Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica, Seznam osebnosti iz Občine Gorica, Seznam planinskih postojank v Sloveniji, Seznam planot v Sloveniji, Seznam slovenskih dvatisočakov, Skalarjevo brezno, Sleme (razločitev), Slemenova špica, Slovenska planinska pot, Smešnik, Radovna, Soča, Soška fronta, Soška smiljka, Srednji Rokav, Srednji Vrh, Kranjska Gora, Stenar, Stiliho, Stol, Stol, Julijske Alpe, Storžič, Stridon, Strma peč, Suha (Bohinj), Suha (Ribčev Laz), Suha Pišnica, Suhi potok, Suhi vrh, Vršič, Svete Višarje, Svinjak, Svinjak (gora), Tablja, Tamar, Tamar, Julijske Alpe, Televrina, Ter (reka), Tičarica, Tine Mihelič, Tirolska fronta, Tone Wraber, Tosc, Trenta, Trentski Pelc, Triglav, Triglavska Bistrica, Triglavska roža, Triglavski dom na Kredarici, Triglavski narodni park, Tumova koča na Slavniku, Učka, Ukanška Suha, Uroš Župančič, V kraljestvu Zlatoroga (film), Valentin Stanič, Velika Pišnica, Velika Ponca, Velika Savica, Velika Suha Pišnica, Velika Suha, Vogel, Veliki Klek, Veliki Lemež, Veliki Ozebnik, Viševnik, Videm, Italija, Visoka Ponca, Visoki Rokav, Vladarska rodbina, Vogel, Vogli, Voje, Vojsko, Idrija, Vojvodina Furlanija, Volovja reber, Vrata, Julijske Alpe, Vršac (gora), Vršaki, Vremščica, Vrh Hribaric, Vrh nad Škrbino, Vrh nad Rudo, Vrtiglavica, Vzhodne Julijske Alpe, Wilhelm Voss, Zabreška planina, Zadnjica, Zadnjica (dolina), Zagrič, Zahodne Julijske Alpe, Zahodni del Mangartske skupine, Zatrep, Radovna, Zemljepisno lastno ime, Zgornja Radovna, Zgornjesavska dolina, Zgornji žlebi, Vršič, Zmrzlek, Radovna, Zoisova zvončica, 1 E3 m.