Kazalo
42 odnosi: Alpe, Ameriški staroselci, Andi, Antarktika, Antonio Stradivari, Arktika, Atlantski ocean, Škotska, Celzijeva temperaturna lestvica, Danska, Etiopija, Evropa, Grenlandija, Južna Amerika, Led, Ledenik, Ljudska republika Kitajska, Manhattan, Maryland, Montana, Nemčija, New York, Niger, Nizozemska, Nova Zelandija, Peru, Severna Amerika, Severna Evropa, Sneg, Staten Island, Temza, Vikingi, Vinogradništvo, Združene države Amerike, 1315, 1550, 1585, 1634, 1650, 1770, 1850, 1880.
- 2. tisočletje
- Holocen
- Zgodovinske dobe
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Mala ledena doba in Alpe
Ameriški staroselci
Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Poglej Mala ledena doba in Ameriški staroselci
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Mala ledena doba in Andi
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Mala ledena doba in Antarktika
Antonio Stradivari
Antonio Stradivari (tudi latinizirano: Antonius Stradivarius), italijanski izdelovalec godal, * 1644 ali 1648, Cremona, † 18. december 1737, Cremona.
Poglej Mala ledena doba in Antonio Stradivari
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Mala ledena doba in Arktika
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Mala ledena doba in Atlantski ocean
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Mala ledena doba in Škotska
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Mala ledena doba in Celzijeva temperaturna lestvica
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Mala ledena doba in Danska
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Mala ledena doba in Etiopija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Mala ledena doba in Evropa
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Mala ledena doba in Grenlandija
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Mala ledena doba in Južna Amerika
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Mala ledena doba in Led
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Mala ledena doba in Ledenik
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Mala ledena doba in Ljudska republika Kitajska
Manhattan
Lega Manhattna v New Yorku Manhattan je otok, obdan z rekami Hudson, East River ter Harlem in eno od petih mestnih okrožij New Yorka.
Poglej Mala ledena doba in Manhattan
Maryland
Maryland (angleško) je zvezna država Združenih držav Amerike, ki spada med srednjeatlantske države (včasih jo prištevajo kot del severovzhoda).
Poglej Mala ledena doba in Maryland
Montana
Montana je celinska zvezna država Združenih držav Amerike, del zahodnega gorovja v Zahodnih Združenih državah.
Poglej Mala ledena doba in Montana
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Mala ledena doba in Nemčija
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Mala ledena doba in New York
Niger
Republika Niger, ali kratko Niger, je celinska podsaharska država v Zahodni Afriki, ki se imenuje po reki Niger.
Poglej Mala ledena doba in Niger
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Mala ledena doba in Nizozemska
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Mala ledena doba in Nova Zelandija
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Poglej Mala ledena doba in Peru
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Mala ledena doba in Severna Amerika
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Mala ledena doba in Severna Evropa
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Mala ledena doba in Sneg
Staten Island
Lega Staten Islanda v New Yorku Staten Island je eno od mestnih okrožij New Yorka, ki leži na istoimenskem otoku.
Poglej Mala ledena doba in Staten Island
Temza
Temza (izg. /ˈtɛmz/) je ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu.
Poglej Mala ledena doba in Temza
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Mala ledena doba in Vikingi
Vinogradništvo
Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.
Poglej Mala ledena doba in Vinogradništvo
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Mala ledena doba in Združene države Amerike
1315
1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Mala ledena doba in 1315
1550
1550 (MDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Mala ledena doba in 1550
1585
1585 (MDLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mala ledena doba in 1585
1634
1634 (MDCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Mala ledena doba in 1634
1650
1650 (MDCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mala ledena doba in 1650
1770
1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mala ledena doba in 1770
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Mala ledena doba in 1850
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mala ledena doba in 1880