Kazalo
44 odnosi: Avstrija, Štajerska, Bakar, Barbara Celjska, Bribir, Celjski grofje, Elizabeta Frankopanska, Frankopani, Grad Žovnek, Grad Fridrihštajn, Grad Krško, Grad Mehovo, Grad Ojstrica, Grad Ostrovica, Grad Samobor, Grad Steničnjak, Grad Vurberk, Herman II. Celjski, Hrvaška, Jan Vitovec, Karlovec, Kočevje, Koroška (vojvodina), Kostanjevica na Krki, Kranjska, Krapina, Krk, Novo mesto, Papež Janez XIII., Papež Pij II., Pokrajinski muzej Celje, Polzela, Senj, Sigismund Luksemburški, Slavonija, Trsat, Ulrik II. Celjski, Veronika Deseniška, 13. junij, 1379, 1435, 1454, 17. januar, 20. junij.
- Celjski grofje
- Rojeni leta 1379
- Umrli leta 1454
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Friderik II. Celjski in Avstrija
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Friderik II. Celjski in Štajerska
Bakar
Bakar je mestece in pristanišče v Hrvaškem Primorju.
Poglej Friderik II. Celjski in Bakar
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Friderik II. Celjski in Barbara Celjska
Bribir
Bribir je lahko.
Poglej Friderik II. Celjski in Bribir
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Friderik II. Celjski in Celjski grofje
Elizabeta Frankopanska
Elizabeta Frankopanska, celjska grofica, * 1373, † 1422 ali 1423, Krapina.
Poglej Friderik II. Celjski in Elizabeta Frankopanska
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Friderik II. Celjski in Frankopani
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Žovnek
Grad Fridrihštajn
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Fridrihštajn
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Krško
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Mehovo
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Ojstrica
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Ostrovica
Grad Samobor
Grad Samobor Grad Samobor je grad, ki je stal na hribu Tepec nad Samoborjem, Hrvaška, in nad potokom Vugrinščak.
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Samobor
Grad Steničnjak
Grad Steničnjak (Roknićev grad) (nemško Stenischnach) se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal jugovzhodno od Karlovca na Kordunu v bližini vasi Sjeničak oziroma zaselka Roknić na vzpetini iznad potoka Tržac.
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Steničnjak
Grad Vurberk
Grad Vurberk stoji na južnem delu Slovenskih goric, na strmi levi obali reke Drave in je bil prvič posredno omenjen leta 1238, ko je omenjen njegov graditelj Wigand (Wigandus de Wrmberch).
Poglej Friderik II. Celjski in Grad Vurberk
Herman II. Celjski
Herman II.
Poglej Friderik II. Celjski in Herman II. Celjski
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Friderik II. Celjski in Hrvaška
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Poglej Friderik II. Celjski in Jan Vitovec
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Friderik II. Celjski in Karlovec
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Friderik II. Celjski in Kočevje
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Friderik II. Celjski in Koroška (vojvodina)
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki (tudi Kostanjevica ob Krki, LandstraßLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 68.) je mestece z okoli 700 prebivalci in je najmanjše mesto v Sloveniji ter središče občine Kostanjevica na Krki.
Poglej Friderik II. Celjski in Kostanjevica na Krki
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Friderik II. Celjski in Kranjska
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Poglej Friderik II. Celjski in Krapina
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Friderik II. Celjski in Krk
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Friderik II. Celjski in Novo mesto
Papež Janez XIII.
Papež Janez XIII. (Papa Joannes XIII), rimski oziroma (italijanski) katoliški škof in papež; * med 930 in 935 Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 6. september 972 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 965 do smrti 6.
Poglej Friderik II. Celjski in Papež Janez XIII.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Friderik II. Celjski in Papež Pij II.
Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Celje (kratica PMC) je muzejska ustanova, javni zavod s sedežem v Knežjem dvorcu v Celju, ki raziskuje, hrani in prezentira kulturno dediščino širše celjske regije iz obdobja do prve svetovne vojne.
Poglej Friderik II. Celjski in Pokrajinski muzej Celje
Polzela
Polzela je naselje v istoimenski občini in je s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno v geografskem smislu.
Poglej Friderik II. Celjski in Polzela
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Friderik II. Celjski in Senj
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Friderik II. Celjski in Sigismund Luksemburški
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Friderik II. Celjski in Slavonija
Trsat
Trsát je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del Reke na Hrvaškem in ga predstavlja krajevni odbor Grad Trsat.
Poglej Friderik II. Celjski in Trsat
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Friderik II. Celjski in Ulrik II. Celjski
Veronika Deseniška
Veronika Deseniška, grofica Celjska, je bila druga žena Friderika II. Celjskega.
Poglej Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška
13. junij
13.
Poglej Friderik II. Celjski in 13. junij
1379
1379 (MCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Friderik II. Celjski in 1379
1435
1435 (MCDXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Friderik II. Celjski in 1435
1454
1454 (MCDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik II. Celjski in 1454
17. januar
17.
Poglej Friderik II. Celjski in 17. januar
20. junij
20.
Poglej Friderik II. Celjski in 20. junij