Kazalo
72 odnosi: Alod, Čakovec, Ban, Barbara Celjska, Beneška republika, Bitka pri Nikopolju, Bratislava, Celje, Celjski grofje, Dežela, Ernest Železni, Fevd, Franjo Baš, Frankopani, Friderik II. Celjski, Furlanija, Grad Ojstrica, Grad Vinica, Habsburžani, Herman Celjski (škof), Herman I. Celjski, Hrvaško Zagorje, Igor Grdina, Jože Mlinarič, Kartuzijani, Kartuzijanski samostan Pleterje, Katarina Kotromanić, Konstanški koncil, Krvno sodstvo, Lepoglava, Medžimurje, Nikolaj II. Gorjanski, Oglej, Oglejski patriarhat, Ogrska, Ortenburžani, Osmansko cesarstvo, Palatin (naziv), Palatinski grof, Papež, Pavlinci, Peter Štih, Seznam madžarskih vladarjev, Sigismund Luksemburški, Siklós, Slovaška, Varaždin, Veronika Deseniška, Viljem Celjski, Vroclav, ... Razširi indeks (22 več) »
- Celjski grofje
- Rojeni v 1360. letih
- Umrli leta 1435
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Herman II. Celjski in Alod
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Poglej Herman II. Celjski in Čakovec
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Herman II. Celjski in Ban
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Herman II. Celjski in Barbara Celjska
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Herman II. Celjski in Beneška republika
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Herman II. Celjski in Bitka pri Nikopolju
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Herman II. Celjski in Bratislava
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Herman II. Celjski in Celje
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Herman II. Celjski in Celjski grofje
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Herman II. Celjski in Dežela
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Herman II. Celjski in Ernest Železni
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Herman II. Celjski in Fevd
Franjo Baš
Franjo Baš, slovenski etnolog, geograf, zgodovinar in muzealec, * 22. januar 1899, Kamenče, † 30. april 1967, Ljubljana.
Poglej Herman II. Celjski in Franjo Baš
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Herman II. Celjski in Frankopani
Friderik II. Celjski
Friderik II.
Poglej Herman II. Celjski in Friderik II. Celjski
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Herman II. Celjski in Furlanija
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Poglej Herman II. Celjski in Grad Ojstrica
Grad Vinica
Grad Vinica je lahko.
Poglej Herman II. Celjski in Grad Vinica
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Herman II. Celjski in Habsburžani
Herman Celjski (škof)
Herman Celjski, freisinški knezoškof, * 1383, Celje, † 13. december 1421, Celje.
Poglej Herman II. Celjski in Herman Celjski (škof)
Herman I. Celjski
Herman I. Celjski, celjski grof, * okoli 1333, † 21. marec 1385.
Poglej Herman II. Celjski in Herman I. Celjski
Hrvaško Zagorje
Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.
Poglej Herman II. Celjski in Hrvaško Zagorje
Igor Grdina
Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.
Poglej Herman II. Celjski in Igor Grdina
Jože Mlinarič
Jože Mlinarič ime več znanih ljudi.
Poglej Herman II. Celjski in Jože Mlinarič
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Herman II. Celjski in Kartuzijani
Kartuzijanski samostan Pleterje
Kartuzijanski samostan Pleterje, latinsko Domus sanctissime Trinitatis, je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi.
Poglej Herman II. Celjski in Kartuzijanski samostan Pleterje
Katarina Kotromanić
Katarina Kotromanić (tudi Katarina Celjska-Kotromanićka) je bila bosanska plemkinja, ki je s poroko leta 1361Simpozijum "Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura", Zenica, Yugoslavia, Simpozijum Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Fikret Ibrahimpašić, Radovi sa simpozijuma Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Muzej grada Zenice, 1973 s Hermanom I.
Poglej Herman II. Celjski in Katarina Kotromanić
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Herman II. Celjski in Konstanški koncil
Krvno sodstvo
Krvno sodstvo (nemško Blutgericht) je bila oblika sodnih procesov, ki se je uveljavila v poznjem srednjem veku.
Poglej Herman II. Celjski in Krvno sodstvo
Lepoglava
Lepoglava je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Varaždinsko županijo.
Poglej Herman II. Celjski in Lepoglava
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Poglej Herman II. Celjski in Medžimurje
Nikolaj II. Gorjanski
Nikolaj II.
Poglej Herman II. Celjski in Nikolaj II. Gorjanski
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Herman II. Celjski in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Herman II. Celjski in Oglejski patriarhat
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Herman II. Celjski in Ogrska
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Herman II. Celjski in Ortenburžani
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Herman II. Celjski in Osmansko cesarstvo
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Herman II. Celjski in Palatin (naziv)
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Herman II. Celjski in Palatinski grof
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Herman II. Celjski in Papež
Pavlinci
Pavlinci, (lat. Ordo fratrum Sancti Pauli Primi Eremitae - kratica OSPPE), so katoliška kongregacija imenovana po Pavlu iz Teb, ustanovljena okoli leta 1250 na Madžarskem.
Poglej Herman II. Celjski in Pavlinci
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Herman II. Celjski in Peter Štih
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Herman II. Celjski in Seznam madžarskih vladarjev
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Herman II. Celjski in Sigismund Luksemburški
Siklós
Siklós je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Siklósi Županije Baranja.
Poglej Herman II. Celjski in Siklós
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Herman II. Celjski in Slovaška
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Herman II. Celjski in Varaždin
Veronika Deseniška
Veronika Deseniška, grofica Celjska, je bila druga žena Friderika II. Celjskega.
Poglej Herman II. Celjski in Veronika Deseniška
Viljem Celjski
Viljem Celjski, celjski grof in sovladar Hermana II., * ?, † 19. avgust 1392.
Poglej Herman II. Celjski in Viljem Celjski
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Herman II. Celjski in Vroclav
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Herman II. Celjski in Zagreb
Zmajev viteški red
Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437.
Poglej Herman II. Celjski in Zmajev viteški red
13. oktober
13.
Poglej Herman II. Celjski in 13. oktober
1308
1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Herman II. Celjski in 1308
1361
1361 (MCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Herman II. Celjski in 1361
1372
1372 (MCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Herman II. Celjski in 1372
1385
1385 (MCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Herman II. Celjski in 1385
1392
1392 (MCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Herman II. Celjski in 1392
1396
1396 (MCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Herman II. Celjski in 1396
1405
1405 (MCDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Herman II. Celjski in 1405
1406
1406 (MCDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Herman II. Celjski in 1406
1407
1407 (MCDVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Herman II. Celjski in 1407
1408
1408 (MCDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Herman II. Celjski in 1408
1409
1409 (MCDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Herman II. Celjski in 1409
1410
1410 (MCDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Herman II. Celjski in 1410
1414
1414 (MCDXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Herman II. Celjski in 1414
1418
1418 (MCDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Herman II. Celjski in 1418
1420
1420 (MCDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Herman II. Celjski in 1420
1422
1422 (MCDXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Herman II. Celjski in 1422
1423
1423 (MCDXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Herman II. Celjski in 1423
1433
1433 (MCDXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Herman II. Celjski in 1433
1435
1435 (MCDXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Herman II. Celjski in 1435