Kazalo
52 odnosi: Andeški, Šampanja (provinca), Švabska vojvodina, Francesco Petrarca, Franche-Comté, Francoska prva republika, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Goriški grofje, Grad, Grad Wittelsbach, Grof, Henrik I. Nemški, Henrik VII. Luksemburški, Hildebert I., Karel IV. Luksemburški, Karolingi, Kralj, Kraljeva pfalca, Latinščina, Lunévillski mir, Majordom, Mejni grof, Merovingi, Monumenta Germaniae Historica, Napoleon Bonaparte, Nemška zvezna dežela, Nevstrija, Oton I., bavarski vojvoda, Oton II., Otoni, Palatinat, Personalna unija, Porenje - Pfalška, Rodbina Welf, Rudolf I. Habsburški, Senešal, Sigibert I., Sodnik, Srednji vek, Sveti Hubert, Sveto rimsko cesarstvo, Turingija, Versajska mirovna pogodba, Vladavina, Vojvoda, Vojvodina Bavarska, Volilna kneževina Bavarska, Volilni knez, Vzhodnofrankovska država, ... Razširi indeks (2 več) »
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Palatinski grof in Andeški
Šampanja (provinca)
Šampanja (Champagne, francoska izgovorjava: ) je bila provinca na severovzhodu Francoskega kraljestva, zdaj najbolj znana kot vinska regija Šampanja za peneče belo vino, ki nosi to ime v današnji Franciji.
Poglej Palatinski grof in Šampanja (provinca)
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Palatinski grof in Švabska vojvodina
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Palatinski grof in Francesco Petrarca
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Poglej Palatinski grof in Franche-Comté
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Poglej Palatinski grof in Francoska prva republika
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Palatinski grof in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Palatinski grof in Friderik II. Hohenstaufen
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Palatinski grof in Goriški grofje
Grad
pa tudi.
Poglej Palatinski grof in Grad
Grad Wittelsbach
spomenik na mestu nekdanjega gradu Grad Wittelsbach je od 11. stoletja stal v Oberwittelsbachu (danes del Aichacha, severovzhodno od Augsburga) na bavarskem Švabskem.
Poglej Palatinski grof in Grad Wittelsbach
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Palatinski grof in Grof
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Palatinski grof in Henrik I. Nemški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Palatinski grof in Henrik VII. Luksemburški
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Palatinski grof in Hildebert I.
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Palatinski grof in Karel IV. Luksemburški
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Palatinski grof in Karolingi
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Palatinski grof in Kralj
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Palatinski grof in Kraljeva pfalca
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Palatinski grof in Latinščina
Lunévillski mir
Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.
Poglej Palatinski grof in Lunévillski mir
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Palatinski grof in Majordom
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Palatinski grof in Mejni grof
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Palatinski grof in Merovingi
Monumenta Germaniae Historica
Naslovnica ''Diplomatum Imperii'' (Hannover, 1872) Monumenta Germaniae Historica (kratica MGH) je obsežna serija diplomatičnih izdaj zgodovinskih virov iz zgodovine Nemčije v času od propada Rimskega cesarstva do leta 1500.
Poglej Palatinski grof in Monumenta Germaniae Historica
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Palatinski grof in Napoleon Bonaparte
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Palatinski grof in Nemška zvezna dežela
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Palatinski grof in Nevstrija
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Palatinski grof in Oton I., bavarski vojvoda
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Palatinski grof in Oton II.
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Palatinski grof in Otoni
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Palatinski grof in Palatinat
Personalna unija
Personalna unija je /kombinacija?/ zveza dveh ali več držav, ki imajo istega monarha, medtem ko njihove meje, zakoni in interesi ostajajo različni.
Poglej Palatinski grof in Personalna unija
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Poglej Palatinski grof in Porenje - Pfalška
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Palatinski grof in Rodbina Welf
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Palatinski grof in Rudolf I. Habsburški
Senešal
Beseda senešal (/ˈsɛnəʃəl/) ima lahko več različnih pomenov, od katerih vsi odražajo določene vrste nadzora ali upravljanja v zgodovinskem kontekstu.
Poglej Palatinski grof in Senešal
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Poglej Palatinski grof in Sigibert I.
Sodnik
Sodnik na sodišču v ZDA Sodnik je državni funkcionar, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik ali magister prava po bolonjskem študijskem sistemu s pravniškim državnim izpitom in ostalimi zakonskimi pogoji za opravljanje sodne funkcije na sodiščih.
Poglej Palatinski grof in Sodnik
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Palatinski grof in Srednji vek
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Poglej Palatinski grof in Sveti Hubert
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Palatinski grof in Sveto rimsko cesarstvo
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Palatinski grof in Turingija
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Palatinski grof in Versajska mirovna pogodba
Vladavina
Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).
Poglej Palatinski grof in Vladavina
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Palatinski grof in Vojvoda
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Palatinski grof in Vojvodina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Palatinski grof in Volilna kneževina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Palatinski grof in Volilni knez
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Palatinski grof in Vzhodnofrankovska država
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Palatinski grof in Wittelsbachi
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Palatinski grof in Zlata bula (1356)