Kazalo
34 odnosi: Absolutizem, Anarhija, Arhontologija, Aristokracija, Avtokracija, Birokracija, Demokracija, Diarhija, Diktatura, Država, Država (Platon), Družba, Emirat, Fašizem, Federacija, Gerontokracija, Italija, Kolonija (geografija), Konfederacija, Matriarhat, Monarhija, Neposredna demokracija, Niccolò Machiavelli, Ohlokracija, Oligarhija, Patriarhat, Platon, Politika, Socialna demokracija, Teokracija, Ustava, Ustavna monarhija, Vladar (Machiavelli), Vojska.
- Politični izrazi
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Vladavina in Absolutizem
Anarhija
Anarhija dobesedno pomeni odsotnost hierarhije.
Poglej Vladavina in Anarhija
Arhontologija
Weld-Blundellova prizma s seznamom sumerskih kraljev Arhontologija (skovanka iz αρχων, arhon – vladar grškega Polisa in logos – veda, znanost) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem vladavin.
Poglej Vladavina in Arhontologija
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Vladavina in Aristokracija
Avtokracija
Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.
Poglej Vladavina in Avtokracija
Birokracija
Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.
Poglej Vladavina in Birokracija
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Vladavina in Demokracija
Diarhija
Diarhija (iz grškega δι-, di-, »dvojno«, in -αρχία, -arhía, »vladavina«) ali duumvirat (iz latinskega duumvirātus) je hkratna vladavina dveh oseb, bodisi po zakonu, bodisi s prisilo, kjer si eden od posameznikov prilasti položaj ob obstoječem vladarju.
Poglej Vladavina in Diarhija
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Poglej Vladavina in Diktatura
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Vladavina in Država
Država (Platon)
Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.
Poglej Vladavina in Država (Platon)
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Vladavina in Družba
Emirat
Emirát (arabsko imarah, množina imarat) je v arabskem okolju področje, ki ga ima v oblasti emir - visok plemič oziroma knez.
Poglej Vladavina in Emirat
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Vladavina in Fašizem
Federacija
Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.
Poglej Vladavina in Federacija
Gerontokracija
Gerontokracija je oblika oligarhične vladavine, kjer so voditelji bistveno starejši od večine odrasle populacije.
Poglej Vladavina in Gerontokracija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Vladavina in Italija
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Vladavina in Kolonija (geografija)
Konfederacija
Konfederacija oziroma sodržavje je državna zveza dveh ali več suverenih držav, ki nastane na temelju mednarodne pogodbe.
Poglej Vladavina in Konfederacija
Matriarhat
Matriarhat je politično-socialna ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto ženske predstavnice družin, ki sestavljajo skupnost.
Poglej Vladavina in Matriarhat
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Vladavina in Monarhija
Neposredna demokracija
Neposredna demokracija (tudi čista demokracija) obsega obliko demokracije, pri kateri je oblast v rokah zbora vseh polnoletnih državljanov, ki se odločijo za sodelovanje pri odločitvah.
Poglej Vladavina in Neposredna demokracija
Niccolò Machiavelli
Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.
Poglej Vladavina in Niccolò Machiavelli
Ohlokracija
Ohlokracija (iz grščine: οχλοκρατία - okhlokratía in latinščine: ochlocratia) je vladavina sodrge, drhali.
Poglej Vladavina in Ohlokracija
Oligarhija
Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).
Poglej Vladavina in Oligarhija
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Poglej Vladavina in Patriarhat
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Vladavina in Platon
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Vladavina in Politika
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Poglej Vladavina in Socialna demokracija
Teokracija
Teokracíja (sestavljeno iz in) je oblika vladavine v kateri ima vera prevladujoč vpliv, tako da svečeniki obvladujejo ključne vzvode oblasti, na osnovi svečeniškega (kleričnega) položaja in v imenu varovanja verskih vrednot in povezanosti z bogom (bogovi).
Poglej Vladavina in Teokracija
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Vladavina in Ustava
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Vladavina in Ustavna monarhija
Vladar (Machiavelli)
Niccolò Machiavelli Pomembnost Niccola Machiavellija sloni predvsem na njegovi politični razpravi Vladar (italijansko Il Principe), napisani okrog leta 1513 in neobjavljeni do leta 1532, pet let po avtorjevi smrti.
Poglej Vladavina in Vladar (Machiavelli)
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Vladavina in Vojska