Kazalo
101 odnosi: Aachen, Abraham (škof), Aisne (reka), Alemani, Apulija, Augsburg, Švabska, Bamberg, Bari, Bazilij II., Bazilika sv. Petra, Vatikan, Benediktinci, Bertold Bavarski, Bizantinsko cesarstvo, Boleslav II. Češki, Bruno Veliki, Capua, Cezar (naslov), Compiègne, Danska, Donava, Fevd, Furlanija, Hamburg, Henrik I. Bavarski, Henrik II. Bavarski, Henrik III. Bavarski, Isar, Islam, Istra, Ivan I. Cimisk, Jutlandija, Kairo, Kalabrija, Kalif, Karel Veliki, Katolištvo, Köln, Konstantin VIII., Konstantinopel, Koroška (vojvodina), Kralj, Laba, Lotaringija, Lužica, Lucca, Madžari, Mainz, Malarija, Mesinski preliv, ... Razširi indeks (51 več) »
- Liudolfinci
- Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan
- Rojeni leta 955
- Umrli leta 983
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Oton II. in Aachen
Abraham (škof)
Abraham, 15.
Poglej Oton II. in Abraham (škof)
Aisne (reka)
Aisne je 300 km dolga reka v severni Franciji, levi pritok reke Oise.
Poglej Oton II. in Aisne (reka)
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Oton II. in Alemani
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Oton II. in Apulija
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Oton II. in Augsburg
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Oton II. in Švabska
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Oton II. in Bamberg
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Oton II. in Bari
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Oton II. in Bazilij II.
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Oton II. in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Oton II. in Benediktinci
Bertold Bavarski
Bertold (tudi Perhtold), karantanski (koroški) (927-938/morda do 947) in bavarski vojvoda (938-947).
Poglej Oton II. in Bertold Bavarski
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Oton II. in Bizantinsko cesarstvo
Boleslav II. Češki
Boleslav II.
Poglej Oton II. in Boleslav II. Češki
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Oton II. in Bruno Veliki
Capua
Capua (italijansko: Capua) je mesto v pokrajini Caserta v italijanski deželi Kampaniji (Campania) v južni Italiji.
Poglej Oton II. in Capua
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Oton II. in Cezar (naslov)
Compiègne
Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Poglej Oton II. in Compiègne
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Oton II. in Danska
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Oton II. in Donava
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Oton II. in Fevd
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Oton II. in Furlanija
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Oton II. in Hamburg
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Poglej Oton II. in Henrik I. Bavarski
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Oton II. in Henrik II. Bavarski
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Poglej Oton II. in Henrik III. Bavarski
Isar
Isar (izg. Izar) je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom in Lechom).
Poglej Oton II. in Isar
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Oton II. in Islam
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Oton II. in Istra
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Oton II. in Ivan I. Cimisk
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Poglej Oton II. in Jutlandija
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Oton II. in Kairo
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Oton II. in Kalabrija
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Oton II. in Kalif
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Oton II. in Karel Veliki
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Oton II. in Katolištvo
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Oton II. in Köln
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Oton II. in Konstantin VIII.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Oton II. in Konstantinopel
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Oton II. in Koroška (vojvodina)
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Oton II. in Kralj
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Oton II. in Laba
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Oton II. in Lotaringija
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Oton II. in Lužica
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Oton II. in Lucca
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Oton II. in Madžari
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Oton II. in Mainz
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Poglej Oton II. in Malarija
Mesinski preliv
Mesinska ožinaSlika NASA / ASTER Mesinski preliv, tudi Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.
Poglej Oton II. in Mesinski preliv
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Oton II. in Metz
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Poglej Oton II. in Mješko I.
Mons
Mons je (flamsko in) je valonsko mesto in občina v belgijski provinci Hainaut, katere je tudi glavno mesto.
Poglej Oton II. in Mons
Montmartre
Pogled na Montmartre iz Notre Dame de Paris, vključno z baziliko Sacré-Cœur ''Vrt na Montmartru'', Auguste Renoir (1880) Montmartre (v slovenščini) je grič, visok 130 m, v 18.
Poglej Oton II. in Montmartre
Nadškofija München in Freising
Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Oton II. in Nadškofija München in Freising
Obodriti
Niklot (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije Obotriti (Abodriten, Obodryci; tudi Obodriti, Abotriti, oz. Abodriti) je naziv za konfederacijo srednjeveških zahodnoslovanskih plemen, ki so se nahajala na področju današnjega Mecklenburga in Holsteina v severni Nemčiji.
Poglej Oton II. in Obodriti
Odense
Odense je tretje največje mesto na Danskem (za Københavnom in Aarhusom) in največje mesto na otoku Funen.
Poglej Oton II. in Odense
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Oton II. in Odra
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Oton II. in Oton I. Veliki
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Oton II. in Oton III.
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Oton II. in Otoni
Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VI. (Papa Benedictus Sextus), rimski katoliški menih, Rimljan germanskega oziroma nemškega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 8. julij 974 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 972 do smrti 8.
Poglej Oton II. in Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VII.
Papež Benedikt VII. (Papa Benedictus Septimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 10. julij 983 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 974 do smrti 10.
Poglej Oton II. in Papež Benedikt VII.
Papež Janez XIII.
Papež Janez XIII. (Papa Joannes XIII), rimski oziroma (italijanski) katoliški škof in papež; * med 930 in 935 Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 6. september 972 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 965 do smrti 6.
Poglej Oton II. in Papež Janez XIII.
Papež Janez XIV.
Papež Janez XIV. (Papa Joannes Decimus Quartus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Pavia (Italijansko kraljestvo, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 20. avgust 984 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve novembra 983 do smrti 20.
Poglej Oton II. in Papež Janez XIV.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Oton II. in Pariz
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Oton II. in Pavia
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Oton II. in Plemenska vojvodina Saška
Plzen
Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.
Poglej Oton II. in Plzen
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Oton II. in Praga
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Oton II. in Quedlinburg
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Oton II. in Ravena
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Oton II. in Regensburg
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Oton II. in Rim
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Poglej Oton II. in Roman II.
Salerno (pokrajina)
Pokrajina Salerno (v italijanskem izvirniku Provincia di Salerno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Oton II. in Salerno (pokrajina)
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Oton II. in Salijci
Severno Porenje - Vestfalija
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.
Poglej Oton II. in Severno Porenje - Vestfalija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Oton II. in Sicilija
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Oton II. in Siena
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Oton II. in Slovani
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Poglej Oton II. in Soissons
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Oton II. in Spodnja Lorena
Spoleto
Spoleto je starodavno mesto v italijanski pokrajini Perugia v deželi Umbrija ob vznožju Apeninov oziroma ob vznožju Monteluca.
Poglej Oton II. in Spoleto
Sveti Viligis
Sveti Viligis, od leta 975 do svoje smrti nadškof v Mainzu in državnik Svetega rimskega cesarstva, * okoli leta 940, † 23. februar 1011.
Poglej Oton II. in Sveti Viligis
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Oton II. in Sveto rimsko cesarstvo
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Oton II. in Taranto
Teofana
Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.
Poglej Oton II. in Teofana
Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Poglej Oton II. in Thionville
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Oton II. in Trier
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Oton II. in Turingija
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Oton II. in Utrecht
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Oton II. in Verona
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Oton II. in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Oton II. in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Oton II. in Vojvodina Benevento
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Oton II. in Vzhodnofrankovska država
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Oton II. in Worms
7. december
7.
Poglej Oton II. in 7. december
955
955 (CMLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Oton II. in 955
983
983 (CMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Oton II. in 983
Glej tudi
Liudolfinci
Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan
Rojeni leta 955
Umrli leta 983
Prav tako znan kot Oton II. Nemški.