Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ivan I. Cimisk

Index Ivan I. Cimisk

Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.

Kazalo

  1. 49 odnosi: Abasidski kalifat, Alep, Anatolija, Armenščina, Armenci, Baalbek, Bazilij II., Bejrut, Biblos, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarija, Boris II. Bolgarski, Damask, Donava, Emirat, Evropa, Histamenon, Homs, Jeruzalem, Kapadokija, Kijevska Rusija, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantin VIII., Konstantinopel, Makedonska dinastija, Mezopotamija, Nazaret, Nikifor II. Fokas, Palestina (regija), Prvo bolgarsko cesarstvo, Raška, Rimska Armenija, Roman II., Seznam bizantinskih cesarjev, Sidon, Sirija, Stara planina, Svjatoslav I. Kijevski, Tiberija, Trakija (rimska provinca), Tripoli, Libanon, Uzurpator, Vazal, Vladavina, 10. januar, 925, 969, 971, 976.

  2. Bizantinski cesarji v 10. stoletju
  3. Makedonska dinastija
  4. Rojeni v 920. letih
  5. Umrli leta 976

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Ivan I. Cimisk in Abasidski kalifat

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Poglej Ivan I. Cimisk in Alep

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Ivan I. Cimisk in Anatolija

Armenščina

Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.

Poglej Ivan I. Cimisk in Armenščina

Armenci

Armenci so narod oz.

Poglej Ivan I. Cimisk in Armenci

Baalbek

Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.

Poglej Ivan I. Cimisk in Baalbek

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Poglej Ivan I. Cimisk in Bazilij II.

Bejrut

Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.

Poglej Ivan I. Cimisk in Bejrut

Biblos

Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.

Poglej Ivan I. Cimisk in Biblos

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Ivan I. Cimisk in Bizantinsko cesarstvo

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Ivan I. Cimisk in Bolgarija

Boris II. Bolgarski

Boris II. (bolgarsko Борис II) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 969 do 977 (od leta 971 v bizantinskem ujetništvu), * okoli 931, † 977.

Poglej Ivan I. Cimisk in Boris II. Bolgarski

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Poglej Ivan I. Cimisk in Damask

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Ivan I. Cimisk in Donava

Emirat

Emirát (arabsko imarah, množina imarat) je v arabskem okolju področje, ki ga ima v oblasti emir - visok plemič oziroma knez.

Poglej Ivan I. Cimisk in Emirat

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Ivan I. Cimisk in Evropa

Histamenon

Konstantina VIII. (vladal 1025–1028) Histamenon (grško, nómisma histámenon, standardni kovanec) je bil zlat bizantinski solid, ki so ga uvedli v 960.

Poglej Ivan I. Cimisk in Histamenon

Homs

Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ)‎ je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.

Poglej Ivan I. Cimisk in Homs

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Poglej Ivan I. Cimisk in Jeruzalem

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Ivan I. Cimisk in Kapadokija

Kijevska Rusija

Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.

Poglej Ivan I. Cimisk in Kijevska Rusija

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Poglej Ivan I. Cimisk in Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VIII.

Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.

Poglej Ivan I. Cimisk in Konstantin VIII.

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Ivan I. Cimisk in Konstantinopel

Makedonska dinastija

Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.

Poglej Ivan I. Cimisk in Makedonska dinastija

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Ivan I. Cimisk in Mezopotamija

Nazaret

"Marijin vodnjak" je en od simbolov Nazareta: svetišče posvečeno Mariji stoji blizu izvira, ki so ga uporabljali že v antiki Cerkev Marijinega oznanjenja v Nazaretu - zunanjost Notranjost Cerkve Marijinega Oznanjenja Nazaret (hebrejsko:; arabsko.

Poglej Ivan I. Cimisk in Nazaret

Nikifor II. Fokas

Nikifor II.

Poglej Ivan I. Cimisk in Nikifor II. Fokas

Palestina (regija)

Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.

Poglej Ivan I. Cimisk in Palestina (regija)

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Ivan I. Cimisk in Prvo bolgarsko cesarstvo

Raška

Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.

Poglej Ivan I. Cimisk in Raška

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Poglej Ivan I. Cimisk in Rimska Armenija

Roman II.

Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.

Poglej Ivan I. Cimisk in Roman II.

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Ivan I. Cimisk in Seznam bizantinskih cesarjev

Sidon

Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.

Poglej Ivan I. Cimisk in Sidon

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Ivan I. Cimisk in Sirija

Stara planina

Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.

Poglej Ivan I. Cimisk in Stara planina

Svjatoslav I. Kijevski

Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.

Poglej Ivan I. Cimisk in Svjatoslav I. Kijevski

Tiberija

Tiberija ponoči Tiberija (hebrejsko, arabsko:, mednarodno tudi Tiberia, Tiberias, Tiberiada) je mesto ob Galilejskem oziroma Tiberijskem jezeru v Izraelu.

Poglej Ivan I. Cimisk in Tiberija

Trakija (rimska provinca)

Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Ivan I. Cimisk in Trakija (rimska provinca)

Tripoli, Libanon

Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.

Poglej Ivan I. Cimisk in Tripoli, Libanon

Uzurpator

Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.

Poglej Ivan I. Cimisk in Uzurpator

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Poglej Ivan I. Cimisk in Vazal

Vladavina

Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).

Poglej Ivan I. Cimisk in Vladavina

10. januar

10.

Poglej Ivan I. Cimisk in 10. januar

925

925 (CMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Ivan I. Cimisk in 925

969

969 (CMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Ivan I. Cimisk in 969

971

971 (CMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Ivan I. Cimisk in 971

976

976 (CMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Ivan I. Cimisk in 976

Glej tudi

Bizantinski cesarji v 10. stoletju

Makedonska dinastija

Rojeni v 920. letih

Umrli leta 976

Prav tako znan kot Ivan I. Cimiskes.