Odpri v Google MapsKazalo
81 odnosi: Angel, Anton Martin Slomšek, Apnenec, Avstrija, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šenturška gora, Šentvid ob Glini, Štalenska gora, Železna doba, Bernard Spanheimski, Branik, Bronasta doba, Celovec, Dvižni most, Dvor, Dvorišče, Fevd, Freska, Friderik III. Habsburški, Grad, Grad na skali, Iliri, Investiturni boj, Jacob Grimm, Jezus Kristus, Jurij Khevenhüller, Kamena doba, Katja Sturm-Schnabl, Kelti, Koroška (zvezna dežela), Krške Alpe, Krka, Avstrija (reka), Lenora, Lev, Ludvik Nemški, Matthäus Lang von Wellenburg, Metelčica, Meter, Muzej, Nadmorska višina, Norik (rimska provinca), Olje, Oporoka, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orožje, Osojščica, Poganstvo, Praporščak, Pripovedna pesem, Ročno strelno orožje, ... Razširi indeks (31 več) »
Angel
Angel je splošna oznaka nadnaravnih duhovnih bitij v bližini božanstev.
Poglej Grad Ostrovica in Angel
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Grad Ostrovica in Anton Martin Slomšek
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Grad Ostrovica in Apnenec
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Grad Ostrovica in Avstrija
Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.
Poglej Grad Ostrovica in Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šenturška gora
Šenturška gora (Ulrichsberg), pred časom imenovana tudi Kernberg in Kärntner Berg, je gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Grad Ostrovica in Šenturška gora
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Grad Ostrovica in Šentvid ob Glini
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Grad Ostrovica in Štalenska gora
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Grad Ostrovica in Železna doba
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Grad Ostrovica in Bernard Spanheimski
Branik
Branik je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Poglej Grad Ostrovica in Branik
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Grad Ostrovica in Bronasta doba
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Grad Ostrovica in Celovec
Dvižni most
Animacija dvižnega mostu Dvižni most je premični most, ki z rotacijo odpira razponsko konstrukcijo in v dvignjenem položaju zagotavlja izvajanje prometa ladij ali čolnov.
Poglej Grad Ostrovica in Dvižni most
Dvor
Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.
Poglej Grad Ostrovica in Dvor
Dvorišče
Dvoríšče (tudi dvór iz prvotnega pomena kar je za vrati, prostor ali zgradba za ogrado; angleško courtyard, nemško Hof, francosko cour d'immeuble, italijansko corte) je omejeno območje, pogosto obdano z ograjo, zgradbo ali kompleksom, ki je odprto proti nebu.
Poglej Grad Ostrovica in Dvorišče
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Grad Ostrovica in Fevd
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Grad Ostrovica in Freska
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Grad Ostrovica in Friderik III. Habsburški
Grad
pa tudi.
Poglej Grad Ostrovica in Grad
Grad na skali
Grad na skali (nemško: Felsenburg, angleško Rock castle) je vrsta srednjeveškega gradu, ki v svojo obrambo neposredno vključuje naravne skalne izdanke v tolikšni meri, da so skalne formacije vključene v strukturo gradu.
Poglej Grad Ostrovica in Grad na skali
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Grad Ostrovica in Iliri
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Grad Ostrovica in Investiturni boj
Jacob Grimm
Jacob Ludwig Karl Grimm, nemški jezikoslovec in pravljičar, * 4. januar 1785, † 20. september 1863.
Poglej Grad Ostrovica in Jacob Grimm
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Grad Ostrovica in Jezus Kristus
Jurij Khevenhüller
Jurij Khevenhüller (hrvaška izgovorjava: , napisano tudi kot Gjuro ali George Khevenhiller; 22. april 1533 - 9. september 1587) je bil koroški plemič iz dinastije Khevenhüller.
Poglej Grad Ostrovica in Jurij Khevenhüller
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Grad Ostrovica in Kamena doba
Katja Sturm-Schnabl
Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.
Poglej Grad Ostrovica in Katja Sturm-Schnabl
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Grad Ostrovica in Kelti
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Grad Ostrovica in Koroška (zvezna dežela)
Krške Alpe
Krške Alpe (nemško Gurktaler Alpen oz. Nockberge) so gorstvo v centralnih vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem.
Poglej Grad Ostrovica in Krške Alpe
Krka, Avstrija (reka)
Krka (nemško Gurk) je 120 km dolga reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Grad Ostrovica in Krka, Avstrija (reka)
Lenora
Lenora je predromantična balada Gottfrieda Augusta Bürgerja.
Poglej Grad Ostrovica in Lenora
Lev
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.
Poglej Grad Ostrovica in Lev
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Grad Ostrovica in Ludvik Nemški
Matthäus Lang von Wellenburg
Matthäus Lang von Wellenburg, nemški rimskokatoliški duhovnik, (nad)škof in kardinal, * 1468, Augsburg, † 30. marec 1540.
Poglej Grad Ostrovica in Matthäus Lang von Wellenburg
Metelčica
Metelčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Franc Serafin Metelko.
Poglej Grad Ostrovica in Metelčica
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Grad Ostrovica in Meter
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Grad Ostrovica in Muzej
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Grad Ostrovica in Nadmorska višina
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Grad Ostrovica in Norik (rimska provinca)
Olje
Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.
Poglej Grad Ostrovica in Olje
Oporoka
Alfreda Nobela, 25. avgust 1895 Oporoka, testament ali izjava poslednje volje je enostranski pravni akt, s katerim oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.
Poglej Grad Ostrovica in Oporoka
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Grad Ostrovica in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Orožje
Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.
Poglej Grad Ostrovica in Orožje
Osojščica
Osojščica nad Osojskim jezerom Osojščica, Gerlitzen je 1909 m visoka gora, ki se nahaja severno od naselja Annenheim nad Osojskim jezerom na avstrijskem Koroškem.
Poglej Grad Ostrovica in Osojščica
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Grad Ostrovica in Poganstvo
Praporščak
Praporščak (staroslovansko prápor - zastava, sukno) je višji podčastniški čin v Slovenski vojski, po Nato standardu je uvrščen na raven OR8.
Poglej Grad Ostrovica in Praporščak
Pripovedna pesem
Pripovedna pesem ali epska pesnitev je vsaka pesnitev, ki opeva zunanje dogodke in nima značilnih potez romance ali balade.
Poglej Grad Ostrovica in Pripovedna pesem
Ročno strelno orožje
Dolgocevno orožje Ročno strelno orožje (tudi samo strelno orožje) je vsako orožje, ki se ga drži v rokah, ne potrebuje podstavka in uporablja energijo za izstrelitev projektila/izstrelka.
Poglej Grad Ostrovica in Ročno strelno orožje
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Grad Ostrovica in Salzburg
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Grad Ostrovica in Simbol
Slavinja
Slavinja (izvirno Славиња, Славиня) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Pirot; slednja pa je del Pirotskega upravnega okraja.
Poglej Grad Ostrovica in Slavinja
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Grad Ostrovica in Slovani
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Grad Ostrovica in Soteska
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Grad Ostrovica in Spanheimi
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Grad Ostrovica in Starorimska civilizacija
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Grad Ostrovica in Tirolska
Točaj (naziv)
Točaj (nemško Mundschenk ali Hofschenk, lat. pincerna ali cellarius, angl. cup-bearer) je bil zgodovinsko visok plemiški naziv na kraljevih dvorih, katerega dolžnost je bila točiti in streči pijačo za kraljevo mizo.
Poglej Grad Ostrovica in Točaj (naziv)
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Poglej Grad Ostrovica in Top
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Grad Ostrovica in Topografija
Trubadur
Trubadúr je bil pesnik in pevec v srednjeveški Franciji.
Poglej Grad Ostrovica in Trubadur
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Grad Ostrovica in Turški vpadi
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Grad Ostrovica in Turki
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Grad Ostrovica in Unescova svetovna dediščina
Urban Jarnik
Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.
Poglej Grad Ostrovica in Urban Jarnik
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Grad Ostrovica in Velika noč
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Grad Ostrovica in Vitez
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Grad Ostrovica in Vojska
Walther von der Vogelweide
Walther von der Vogelweide, nemški pesnik, * okrog 1170, † okrog 1230.
Poglej Grad Ostrovica in Walther von der Vogelweide
Zastava
Plapolajoča zastava Slovenije Zastava je kos blaga na drogu, ki se uporablja za signaliziranje ali identifikacijo.
Poglej Grad Ostrovica in Zastava
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Grad Ostrovica in 11. stoletje
1200
1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Grad Ostrovica in 1200
1476
1476 (MCDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Grad Ostrovica in 1476
1478
1478 (MCDLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Grad Ostrovica in 1478
1509
1509 (MDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Grad Ostrovica in 1509
1571
1571 (MDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Grad Ostrovica in 1571
1589
1589 (MDLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Grad Ostrovica in 1589
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Grad Ostrovica in 16. stoletje
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Grad Ostrovica in 1994
860
860 (DCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Grad Ostrovica in 860
Prav tako znan kot Grad Hoch Osterwitz, Grad Hochosterwitz, Hochosterwitz.