Hitreje kot brskalnik!
67 odnosi: Antanta, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska vojna mornarica, Cres, Dalmacija, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Fašizem, Gabriele D'Annunzio, Genova, Goriška pokrajina, Hotedršica, Hrvaška, Hrvati, Iredentizem, Istra, Italijani, Italijanska kopenska vojska, Južna Tirolska, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Kočevje, Kraljevina Italija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krnice pri Novakih, Kvarner, Lastovo, Ljubljana, Lošinj, Londonski sporazum (1915), Mangart, Meja (razločitev), Notranjska, Obča enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda, Palagruža, Pariška mirovna konferenca (1919), Planina, Postojna, Plebiscit, Poitalijančevanje, Postojna, Predsednik Združenih držav Amerike, Primorska, Pristanišče, Prva svetovna vojna, Reka, Hrvaška, Rusija, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Slovenci, Slovenska skupnost v Italiji, Snežnik, ..., Sovjetska zveza, Srakane, Srbi, Sušak, Reka, Triglav, Trst, Unije, Velesila, Vladimir Lenin, Woodrow Wilson, Zadar, 12. november, 12. september, 1915, 1918, 1920, 1924. Razširi indeks (17 več) »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: Rapalska pogodba in Antanta · Poglej več »
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Novo!!: Rapalska pogodba in Avstrijsko primorje · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Rapalska pogodba in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avstro-ogrska vojna mornarica
Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.
Novo!!: Rapalska pogodba in Avstro-ogrska vojna mornarica · Poglej več »
Cres
''Cres (razločitev)'' Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši).
Novo!!: Rapalska pogodba in Cres · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Rapalska pogodba in Dalmacija · Poglej več »
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Novo!!: Rapalska pogodba in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Rapalska pogodba in Fašizem · Poglej več »
Gabriele D'Annunzio
Gabriele D'Annunzio, uradno Gabriele d'Annunzio, italijanski pisatelj, pesnik, dramatik, vojak, politik, novinar in domoljub ter simbol dekadentizma, * 12. marec 1863, Pescara, † 1. marec 1938, Gardone Riviera.
Novo!!: Rapalska pogodba in Gabriele D'Annunzio · Poglej več »
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Novo!!: Rapalska pogodba in Genova · Poglej več »
Goriška pokrajina
Goriška pokrajina je lahko.
Novo!!: Rapalska pogodba in Goriška pokrajina · Poglej več »
Hotedršica
Hotedršica je naselje v Občini Logatec.
Novo!!: Rapalska pogodba in Hotedršica · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Rapalska pogodba in Hrvaška · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Rapalska pogodba in Hrvati · Poglej več »
Iredentizem
Iredentízem je oznaka za zahteve neke države po ozemlju, do katerega naj bi imela pravico zaradi kulturne pripadnosti tam živečega prebivalstva.
Novo!!: Rapalska pogodba in Iredentizem · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Rapalska pogodba in Istra · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Rapalska pogodba in Italijani · Poglej več »
Italijanska kopenska vojska
Italijanska kopenska vojska (Esercito Italiano; kratica: EI) je kopenska komponenta Italijanskih oboroženih sil.
Novo!!: Rapalska pogodba in Italijanska kopenska vojska · Poglej več »
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Novo!!: Rapalska pogodba in Južna Tirolska · Poglej več »
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Novo!!: Rapalska pogodba in Karel I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Rapalska pogodba in Kočevje · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Rapalska pogodba in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: Rapalska pogodba in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Rapalska pogodba in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Krnice pri Novakih
Krnice pri Novakih so naselje v Občini Gorenja vas - Poljane.Vas je bila po prvi svetovni vojni priključena k Italiji.
Novo!!: Rapalska pogodba in Krnice pri Novakih · Poglej več »
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Novo!!: Rapalska pogodba in Kvarner · Poglej več »
Lastovo
mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.
Novo!!: Rapalska pogodba in Lastovo · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Rapalska pogodba in Ljubljana · Poglej več »
Lošinj
Lošinj (latinsko: Apsorrus, italijansko: Lussino) je hrvaški otok v južnem Kvarnerju.
Novo!!: Rapalska pogodba in Lošinj · Poglej več »
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Novo!!: Rapalska pogodba in Londonski sporazum (1915) · Poglej več »
Mangart
Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.
Novo!!: Rapalska pogodba in Mangart · Poglej več »
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Novo!!: Rapalska pogodba in Meja (razločitev) · Poglej več »
Notranjska
Notranjska Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.
Novo!!: Rapalska pogodba in Notranjska · Poglej več »
Obča enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda
Osem knjig Obče enciklopedije JLZ Obča enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda (srbohrvaško Opća enciklopedija Jugoslavenskog leksikografskog zavoda) je bila enciklopedija, ki jo je v letih 1955-1988 pod uredništvom Josipa Šentije v hrvaščini izdajal Jugoslovanski leksikografski zavod (JLZ) iz Zagreba.
Novo!!: Rapalska pogodba in Obča enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda · Poglej več »
Palagruža
Palagruža je opuščeno naselje na hrvaškem otoku Vela Palagruža sredi Jadranskega morja ki upravno spada pod mesto Komiža, ta pa v Splitsko-dalmatinsko županijo.
Novo!!: Rapalska pogodba in Palagruža · Poglej več »
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Novo!!: Rapalska pogodba in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »
Planina, Postojna
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«, ker je nekoč upavno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Novo!!: Rapalska pogodba in Planina, Postojna · Poglej več »
Plebiscit
Plebiscit (latinsko plebis scitum.
Novo!!: Rapalska pogodba in Plebiscit · Poglej več »
Poitalijančevanje
Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval. SKVADRISTI Poitalijančevánje ali italijanizácija pomeni nasilno uvajanje italijanskega jezika in kulture v deželeh, ki jih je zasedla italijanska država.
Novo!!: Rapalska pogodba in Poitalijančevanje · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Rapalska pogodba in Postojna · Poglej več »
Predsednik Združenih držav Amerike
Predsednik Združenih držav Amerike (angleško: President of the United States; kratica: POTUS) vodi Združene države Amerike.
Novo!!: Rapalska pogodba in Predsednik Združenih držav Amerike · Poglej več »
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Novo!!: Rapalska pogodba in Primorska · Poglej več »
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Novo!!: Rapalska pogodba in Pristanišče · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Rapalska pogodba in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Rapalska pogodba in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Rapalska pogodba in Rusija · Poglej več »
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Novo!!: Rapalska pogodba in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Rapalska pogodba in Slovenci · Poglej več »
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Novo!!: Rapalska pogodba in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »
Snežnik
Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.
Novo!!: Rapalska pogodba in Snežnik · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Rapalska pogodba in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srakane
Srakane, pogled z Lošinja Srakane so ime dveh otokov v severnem Jadranu, zahodno od otoka Lošinj: Vele Srakane in Male Srakane.
Novo!!: Rapalska pogodba in Srakane · Poglej več »
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Novo!!: Rapalska pogodba in Srbi · Poglej več »
Sušak, Reka
Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.
Novo!!: Rapalska pogodba in Sušak, Reka · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Rapalska pogodba in Triglav · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Rapalska pogodba in Trst · Poglej več »
Unije
Vas Unije, pogled proti morju Unije je hrvaški otok v Primorsko-goranski županiji.
Novo!!: Rapalska pogodba in Unije · Poglej več »
Velesila
Ženevi, Švica, novembra 1985. Velesila ali Supersila je izraz, ki se uporablja za opis države s prevladujočim položajem v mednarodnih odnosih.
Novo!!: Rapalska pogodba in Velesila · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: Rapalska pogodba in Vladimir Lenin · Poglej več »
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Novo!!: Rapalska pogodba in Woodrow Wilson · Poglej več »
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Novo!!: Rapalska pogodba in Zadar · Poglej več »
12. november
12.
Novo!!: Rapalska pogodba in 12. november · Poglej več »
12. september
12.
Novo!!: Rapalska pogodba in 12. september · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Rapalska pogodba in 1915 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Rapalska pogodba in 1918 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Rapalska pogodba in 1920 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Rapalska pogodba in 1924 · Poglej več »
