Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Američani, Ameriška državljanska vojna, Ameriški vstop v prvo svetovno vojno, Avstro-Ogrska, Štirinajst točk, Barack Obama, Bela hiša, Belgija, Demokratska stranka (ZDA), Disleksija, Ellen Axson Wilson, Evropa, Francija, Georgija, Gruzija, Mehika, Možganska kap, Morje, Nemčija, New Jersey, Pariška mirovna konferenca (1919), Pariz, Politik, Potop ladje RMS Lusitania, Prebavna cev, Predsednik, Prezbiterijanstvo, Prva svetovna vojna, RMS Lusitania, Rusko carstvo, Severna Irska, Seznam predsednikov Združenih držav Amerike, Univerza Johnsa Hopkinsa, Univerza Princeton, Velika Britanija, Velika depresivna motnja, Virginija, Warren G. Harding, Washington, D.C., William Howard Taft, Združene države Amerike, 1856, 1924, 28. december, 3. februar.
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Woodrow Wilson in Američani · Poglej več »
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
Novo!!: Woodrow Wilson in Ameriška državljanska vojna · Poglej več »
Ameriški vstop v prvo svetovno vojno
329x329_pik Ameriški vstop v prvo svetovno vojno se je zgodil aprila 1917, skoraj dve leti potem, ko je takratni predsednik Amerike, Woodrow Wilson, napovedoval, da se ZDA ne bo prepustil vojni.
Novo!!: Woodrow Wilson in Ameriški vstop v prvo svetovno vojno · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Woodrow Wilson in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Štirinajst točk
Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.
Novo!!: Woodrow Wilson in Štirinajst točk · Poglej več »
Barack Obama
Barack Hussein Obama II. (angleško), ameriški pravnik, politik in nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, * 4. avgust 1961, Honolulu, Havaji, ZDA.
Novo!!: Woodrow Wilson in Barack Obama · Poglej več »
Bela hiša
Severno (zgoraj) in južno pročelje (spodaj) Tloris Bele hiše Bela hiša je uradna rezidenca predsednika Združenih držav Amerike.
Novo!!: Woodrow Wilson in Bela hiša · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Woodrow Wilson in Belgija · Poglej več »
Demokratska stranka (ZDA)
Logotip stranke Demokratska stranka (Democratic Party) je ena od dveh glavnih političnih strank v ZDA.
Novo!!: Woodrow Wilson in Demokratska stranka (ZDA) · Poglej več »
Disleksija
Disleksija (dis-, iz grškega δυσ- oziroma "slab" in iz grškega λέξις oziroma "govorjenje", dobesedno torej "slabo govorjenje") je motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, poleg ohranjene senzorne in splošne sposobnosti.
Novo!!: Woodrow Wilson in Disleksija · Poglej več »
Ellen Axson Wilson
Ellen Louise Axson Wilson, ameriška prva dama, političarka in umetnica * 15. maj 1860 Savannah, Georgia, ZDA † 6. avgust 1914 Washington D. C., ZDA.
Novo!!: Woodrow Wilson in Ellen Axson Wilson · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Woodrow Wilson in Evropa · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Woodrow Wilson in Francija · Poglej več »
Georgija
Geórgija je zvezna država Združenih držav Amerike, del ameriškega Juga na jugovzhodu države.
Novo!!: Woodrow Wilson in Georgija · Poglej več »
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Novo!!: Woodrow Wilson in Gruzija · Poglej več »
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Novo!!: Woodrow Wilson in Mehika · Poglej več »
Možganska kap
srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.
Novo!!: Woodrow Wilson in Možganska kap · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Woodrow Wilson in Morje · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Woodrow Wilson in Nemčija · Poglej več »
New Jersey
New Jersey je zvezna država ob srednjem Atlantiku na severovzhodu ZDA.
Novo!!: Woodrow Wilson in New Jersey · Poglej več »
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Novo!!: Woodrow Wilson in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Woodrow Wilson in Pariz · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Woodrow Wilson in Politik · Poglej več »
Potop ladje RMS Lusitania
Potop britanske potniške prekooceanske ladje RMS Lusitania se je zgodil 7. maja 1915 med prvo svetovno vojno, ko je Nemčija vodila napad svojih U-podmornic proti Združenemu Kraljestvu Kraljestvu potem, ko je ta na začetku vojne blokirala Nemčijo.
Novo!!: Woodrow Wilson in Potop ladje RMS Lusitania · Poglej več »
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Novo!!: Woodrow Wilson in Prebavna cev · Poglej več »
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Novo!!: Woodrow Wilson in Predsednik · Poglej več »
Prezbiterijanstvo
Prezbiterjánstvo je skupna oznaka za več krščanskih cerkva, ki sledijo kalvinistični teološki tradiciji v okviru protestantizma.
Novo!!: Woodrow Wilson in Prezbiterijanstvo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Woodrow Wilson in Prva svetovna vojna · Poglej več »
RMS Lusitania
RMS Lusitania je bila britanska oceanska linijska ladja, ki jo je 7.
Novo!!: Woodrow Wilson in RMS Lusitania · Poglej več »
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Novo!!: Woodrow Wilson in Rusko carstvo · Poglej več »
Severna Irska
Severna Irska (irsko Tuaisceart Éireann; ulsterska škotščina Norlin Airlann) je del Združenega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka, ki je različno opisana kot država, pokrajina ali regija.
Novo!!: Woodrow Wilson in Severna Irska · Poglej več »
Seznam predsednikov Združenih držav Amerike
Seznam predsednikov Združenih držav Amerike.
Novo!!: Woodrow Wilson in Seznam predsednikov Združenih držav Amerike · Poglej več »
Univerza Johnsa Hopkinsa
Univerza Johnsa Hopkinsa je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.
Novo!!: Woodrow Wilson in Univerza Johnsa Hopkinsa · Poglej več »
Univerza Princeton
Univerza Princeton je zasebna raziskovalna univerza v kraju Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Woodrow Wilson in Univerza Princeton · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Woodrow Wilson in Velika Britanija · Poglej več »
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Novo!!: Woodrow Wilson in Velika depresivna motnja · Poglej več »
Virginija
Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.
Novo!!: Woodrow Wilson in Virginija · Poglej več »
Warren G. Harding
Warren Gamaliel Harding, ameriški politik, publicist in prostozidar, * 2. november 1865, Blooming Grove, Ohio, † 2. avgust 1923, San Francisco, Kalifornija.
Novo!!: Woodrow Wilson in Warren G. Harding · Poglej več »
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Novo!!: Woodrow Wilson in Washington, D.C. · Poglej več »
William Howard Taft
William Howard Taft, ameriški politik, pravnik in pedagog, * 15. september 1857, Cincinnati, Ohio, † 8. marec 1930, Washington, D.C. Taft je bil 27.
Novo!!: Woodrow Wilson in William Howard Taft · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Woodrow Wilson in Združene države Amerike · Poglej več »
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Woodrow Wilson in 1856 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Woodrow Wilson in 1924 · Poglej več »
28. december
28.
Novo!!: Woodrow Wilson in 28. december · Poglej več »
3. februar
3.
Novo!!: Woodrow Wilson in 3. februar · Poglej več »
