Kazalo
65 odnosi: Anton Ožinger, Avguštin Stegenšek, Štajerska, Štajerska (vojvodina), Žička kartuzija, Bastijon, Bergfrid, Celjski grofje, Cezar (naslov), Devinski gospodje, Druga svetovna vojna, Ernest Železni, Ferdinand, Fortifikacija, Gotska arhitektura, Grad Fužine, Grad na hribu, Gradec, Ivan Erazem Tattenbach, Ivan Stopar, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Kartuzijani, Konjiška gora, Kralj, Latinščina, Leopold I. Habsburški, Ministerial, Nemščina, Občina Slovenske Konjice, Oglejski patriarhat, Ogrska, Opat, Otokar III. Štajerski, Palas, Paolo Santonino, Pordenone, Renesančna arhitektura v Italiji, Romanska arhitektura, Sever, Seznam gradov v Sloveniji, Slovenske Konjice, Srednji vek, Treviso, Trst, Viltuški gospodje, Windischgrätzi, Zgornja Pristava, Slovenske Konjice, 1312, 1329, 1362, ... Razširi indeks (15 več) »
Anton Ožinger
Anton Ožinger, slovenski duhovnik, zgodovinar, arhivist in univerzitetni profesor, * 2. december 1943, Gorišnica, † 9. oktober 2019.
Poglej Grad Konjice in Anton Ožinger
Avguštin Stegenšek
Pobreškem pokopališču v Mariboru Avguštin Stegenšek, rimskokatoliški duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konservator in teolog, * 7. julij 1875, Tevče nad Laškim, † 26. marec 1920, Maribor.
Poglej Grad Konjice in Avguštin Stegenšek
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Grad Konjice in Štajerska
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Grad Konjice in Štajerska (vojvodina)
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Grad Konjice in Žička kartuzija
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Poglej Grad Konjice in Bastijon
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Poglej Grad Konjice in Bergfrid
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Grad Konjice in Celjski grofje
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Grad Konjice in Cezar (naslov)
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Poglej Grad Konjice in Devinski gospodje
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Grad Konjice in Druga svetovna vojna
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Grad Konjice in Ernest Železni
Ferdinand
Ferdinand je moško osebno ime.
Poglej Grad Konjice in Ferdinand
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Grad Konjice in Fortifikacija
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Grad Konjice in Gotska arhitektura
Grad Fužine
Grad Fužine stoji ob Ljubljanici v jugovzhodnem delu Ljubljane, na naslovu Pot na Fužine 2.
Poglej Grad Konjice in Grad Fužine
Grad na hribu
Grad na hribu je vrsta gradu, ki je bil zgrajen na vrhu hriba ali gore.
Poglej Grad Konjice in Grad na hribu
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Grad Konjice in Gradec
Ivan Erazem Tattenbach
Ivan Erazem Tattenbach, * 3. februar 1631 Gradec † 1. december 1671 Gradec, graščak na Štajerskem in udeleženec v zrinjsko-frankopanski zaroti.
Poglej Grad Konjice in Ivan Erazem Tattenbach
Ivan Stopar
Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog, * 29. april 1929, Ljubljana, † 12. december 2018, Celje.
Poglej Grad Konjice in Ivan Stopar
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Grad Konjice in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Grad Konjice in Kartuzijani
Konjiška gora
Konjiška gora (Konjiško hribovje) je podolgovato pogorje z več vrhovi (najvišji Stolpnik, 1012 mnm), ki geološko in geografsko gledano predstavlja najbolj vzhodne odrastke Karavank (t.i. Vitanjsko-Konjiške Karavanke).
Poglej Grad Konjice in Konjiška gora
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Grad Konjice in Kralj
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Grad Konjice in Latinščina
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Grad Konjice in Leopold I. Habsburški
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Grad Konjice in Ministerial
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Grad Konjice in Nemščina
Občina Slovenske Konjice
Občina Slovenske Konjice predstavlja središče Dravinjske doline in je obdana z Bočem, Konjiško goro, Dravinjskimi goricami in Dravskim poljem.
Poglej Grad Konjice in Občina Slovenske Konjice
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Grad Konjice in Oglejski patriarhat
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Grad Konjice in Ogrska
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Poglej Grad Konjice in Opat
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Poglej Grad Konjice in Otokar III. Štajerski
Palas
Palas (iz pozne latinščine palatium – kraljevska dvorana, stara francščina pales ali palais) je nemški izraz za impozantno ali prestižno stavbo v osrčju srednjeveške pfalce ali gradu, ki je vsebovala veliko dvorano.
Poglej Grad Konjice in Palas
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Poglej Grad Konjice in Paolo Santonino
Pordenone
Pordenone (furlansko in beneškoitalijansko Pordenon) je mesto v italijanski avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, na severovzhodu Italije in je bil do leta 2017 sedež ene od štirih pokrajin te dežele.
Poglej Grad Konjice in Pordenone
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Grad Konjice in Renesančna arhitektura v Italiji
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Grad Konjice in Romanska arhitektura
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Grad Konjice in Sever
Seznam gradov v Sloveniji
Seznam gradov v Sloveniji obsega vse gradove, ki so bili zgrajeni na področju današnje Slovenije.
Poglej Grad Konjice in Seznam gradov v Sloveniji
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Grad Konjice in Slovenske Konjice
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Grad Konjice in Srednji vek
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Poglej Grad Konjice in Treviso
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Grad Konjice in Trst
Viltuški gospodje
Viltuški gospodje, (nem.: Herren von Wildhaus) tudi von Wildhausen, de Wilthusen, Wilthosen, Wilthovsen, po gradu Viltuš ob Dravi blizu Maribora ob cesti proti Dravogradu, so bili štajerska ministerialna plemiška rodbina (ministeriali deželnega kneza), ki so bili stranska veja gospodov Mariborskih.
Poglej Grad Konjice in Viltuški gospodje
Windischgrätzi
Rodbina Windischgrätz, tudi zu/von Windischgraetz, zu/von Windisch-Graetz ali zu/von Windisch-Grätz je bila ena najuglednejših plemiških rodbin habsburške monarhije.
Poglej Grad Konjice in Windischgrätzi
Zgornja Pristava, Slovenske Konjice
Zgornja Pristava je predmestno naselje Slovenskih Konjic.
Poglej Grad Konjice in Zgornja Pristava, Slovenske Konjice
1312
1312 (MCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Grad Konjice in 1312
1329
1329 (MCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Grad Konjice in 1329
1362
1362 (MCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Grad Konjice in 1362
1365
1365 (MCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Grad Konjice in 1365
1385
1385 (MCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Grad Konjice in 1385
1406
1406 (MCDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Grad Konjice in 1406
1417
1417 (MCDXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Grad Konjice in 1417
1466
1466 (MCDLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Grad Konjice in 1466
1487
1487 (MCDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Grad Konjice in 1487
1511
1511 (MDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Grad Konjice in 1511
1572
1572 (MDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Grad Konjice in 1572
1592
1592 (MDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Grad Konjice in 1592
1597
1597 (MDXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Grad Konjice in 1597
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Grad Konjice in 1671
1681
1681 (MDCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Grad Konjice in 1681
1692
1692 (MDCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Grad Konjice in 1692
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Grad Konjice in 1783
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Grad Konjice in 1826
Prav tako znan kot Grad Slovenske Konjice.