Kazalo
30 odnosi: Šmarje pri Jelšah, Štajerska, Štatenberg, Cezar (naslov), Cistercijanski samostan Rein, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Dvorec Frajštajn, Grad, Grad Konjice, Grad Podčetrtek, Gradec, Grof, Ivan Erazem Tatenbah (roman), Josip Jurčič, Kralj, Leopold I. Habsburški, Ožbalt Ilaunig, Ogrska, Orehova vas, Podova, Prošt, Rače, Spodnja Polskava, Trebniški dvorec, Trg, 1. december, 1631, 1671, 3. februar.
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Šmarje pri Jelšah
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Štajerska
Štatenberg
Štatenberg je naselje v Občini Makole, nahaja se v hribih na levem bregu reke Dravinje, ter spada pod Štajersko pokrajino in Podravsko regijo.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Štatenberg
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Cezar (naslov)
Cistercijanski samostan Rein
Opatija Rein, pogled z zahoda na opatijsko cerkev Opatija Rein je cistercijanski samostan v Reinu pri Gratweinu na Štajerskem v Avstriji.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Cistercijanski samostan Rein
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Dunajsko Novo mesto
Dvorec Frajštajn
Dvorec Frajštajn (druga imena: Freistein, Freyenstein) je renesančni dvorec na robu vasi Sele pri Spodnji Polskavi, na ravnini severovzhodno od Slovenske Bistrice.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Dvorec Frajštajn
Grad
pa tudi.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Grad
Grad Konjice
''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Grad Konjice
Grad Podčetrtek
Grad Početrtek leta 1830, avtor: Joseph Franz Kaiser (1786–1859) Grad Podčetrtek na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Grad Podčetrtek (nemško Windischlandsberg) stoji v občini Podčetrtek.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Grad Podčetrtek
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Gradec
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Grof
Ivan Erazem Tatenbah (roman)
Ivan Erazem Tatenbah je roman Josipa Jurčiča.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Ivan Erazem Tatenbah (roman)
Josip Jurčič
Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. marec 1844, Muljava, Slovenija, † 3. maj 1881, Ljubljana.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Josip Jurčič
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Kralj
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Leopold I. Habsburški
Ožbalt Ilaunig
Ožbalt Ilaunig, slovenski sodnik in pisatelj, * 26. julij 1876, Rebrca pri Železni kapli, Avstro-Ogrska, † 8. februar 1945, Lenart v Slovenskih goricah.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Ožbalt Ilaunig
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Ogrska
Orehova vas
Orehova vas je naselje v Občini Hoče - Slivnica.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Orehova vas
Podova
Podova je naselje v Občini Rače - Fram.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Podova
Prošt
Prošt (lat. praepositus; predstojnik), je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Prošt
Rače
Rače so naselje z okoli 3000 prebivalci v Občini Rače - Fram.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Rače
Spodnja Polskava
Spodnja Polskava je naselje z nekaj več kot 900 prebivalci v Občini Slovenska Bistrica, ki stoji v nižinski in ravninski pokrajini med Pohorjem in Bočem.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Spodnja Polskava
Trebniški dvorec
Trebniški dvorec, tudi graščina Trebnik ali dvorec Windischgraetz, stoji v Slovenskih Konjicah, v izteku osi srednjeveške naselbine, na vznožju Konjiške gore, malo nad nadžupnijsko cerkvijo sv.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Trebniški dvorec
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in Trg
1. december
1.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in 1. december
1631
1631 (MDCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in 1631
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in 1671
3. februar
3.
Poglej Ivan Erazem Tattenbach in 3. februar