Kazalo
27 odnosi: Češka, Bihać, Bosna, Celjski grofje, Fortifikacija, Grad, Herman II. Celjski, Jan Vitovec, Kralj, Maksimilijan I. Habsburški, Matica hrvatska, Matija Korvin, Ogrska, Otokar II. Přemysl, Pregrada, Sigismund Luksemburški, Turki, Ulrik II. Celjski, 1247, 13. stoletje, 1330, 1399, 14. stoletje, 1456, 1504, 17. stoletje, 18. stoletje.
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Češka
Bihać
Bihać, muzej AVNOJ-a Bihać (srbska cirilica Бихаћ, v knjižni slovenščini se je pisal nekoč kot Bihač) je mesto na skrajnem severozahodu Bosne in Hercegovine, blizu meje s Hrvaško ob reki Uni in je glavno mesto Unsko-sanskega kantona v Federaciji Bosne in Hercegovine.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Bihać
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Bosna
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Celjski grofje
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Fortifikacija
Grad
pa tudi.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Grad
Herman II. Celjski
Herman II.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Herman II. Celjski
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Jan Vitovec
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Kralj
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Maksimilijan I. Habsburški
Matica hrvatska
Sedež Matice hrvatske v Zagrebu. Matica hrvatska je najstarejša, neodvisna, neprofitna in nevladna hrvaška nacionalna institucija.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Matica hrvatska
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Matija Korvin
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Ogrska
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Otokar II. Přemysl
Pregrada
Pregrada je mesto na Hrvaškem s 1828 prebivalci (2011), ki upravno spada pod Krapinsko-zagorsko županijo, medtem ko (mestna) občina po podatkih iz istega leta šteje 6.600 ljudi.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Pregrada
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Sigismund Luksemburški
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Turki
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in Ulrik II. Celjski
1247
1247 (MCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 1247
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 13. stoletje
1330
1330 (MCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 1330
1399
1399 (MCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 1399
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 14. stoletje
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 1456
1504
1504 (MDIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 1504
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Grad Kostel pri Pregradi in 18. stoletje